Delo, 7. avgust 1997
ITALIJANSKO NORO HRIBOVSKO POLETJE
V dveh tednih se je v italijanskih gorah ubilo 45 planincev, povečini izurjenih in dobro opremljenih – Reinhold Messner opozarja na podcenjevanje nevarnosti
OD NAŠEGA DOPISNIKA RIM, 6. avgusta 1997
»Najhuje je, da bo v prihodnjih dneh še več žrtev sten in prepadov, kot jih je bilo zadnje tedne. Nihče ne jemlje zares opozoril, vsi se noro spopadajo z nevarnostmi, ker ne spoštujejo svetosti gora,« vznemirjen pripoveduje Reinhold Messner, legendarni italijanski gornik nemškega rodu iz Južne Tirolske. Včeraj je s svojim helikopterjem usklajeval reševalne akcije, ki so ogrožale življenje gorskih reševalcev, osmim preveč drznim planincem pa ni bilo več pomoči. Ko je Messner, ki mu pravijo tudi kralj osemtisočakov, danes po vseh javnih občilih pozival hribovce, naj bolj spoštujejo gore, je bilo žrtev 44, ob koncu njegovega televizijskega nastopa pa že 45. Na Južnem Tirolskem, blizu Messnerjevega gradu Juvala, je zgrmel v prepad še en izkušen alpinist.
Gorski reševalci za zdaj niso našli soproge nemškega veleposlanika v Vatikanu. Ane Marije Ling, ki je izginila včeraj, francoski reševalci pa so sporočili, da ne iščejo več treh alpinistov, o katerih so na italijanski strani Bele gore. najvišjega evropskega vrha, mislili, da so morda padli na francosko stran. Če jih ne bodo našli živih, to pa bo v sedanjih vremenskih razmerah zelo težko, bo žrtev gora zadnjih štirinajstih dni že skoraj petdeset. V avgustovskih dneh. ko vsi hitijo na morje, so Italijani navajeni katastrof na avtomobilskih cestah, ne pa visoko v gorah.
Podobno kot po vsem alpskem svetu so tudi v Italiji zgroženi. ker žrtve gora niso več slabo opremljeni naključni sprehajalci, ki bi radi v copatih ali damskih čeveljcih priskakljali do vrha z lepim razgledom, ampak reševalci v krstah prinašajo v dolino zelo dobro opremljene in izurjene alpiniste, ki dobro poznajo vrhove, na katerih puščajo življenje. Med včerajšnjimi žrtvami Velikega Zebruja na Južnem Tirolskem je bil gorski vodnik Hermann Pinggera, ki je popeljal v steno dve izkušeni nemški alpinistki. Pravijo, da nihče na svetu ni bolje poznal te gore, ki ji po nemško pravijo Koenig Spitze, in je tolikokrat preplezal z vseh strani kot prav Pinggera. Na njej so skoraj hkrati umrli trije poklicni gasilci, gorski reševalci po službeni dolžnosti. ki jih je gora s slabim vremenom in plazovi zavrnila pred dobrim tednom, pa so se morali vrniti in ji pokazati, kaj zmorejo.
Reinhold Messner, ki na stene Velikega Zebruja in Ortlesa lahko gleda tako rekoč s prostim očesom s svojega gradu Juval, je vznemirjen kot že dolgo ne. Prav te dni po italijanski državni televiziji predvajajo njegovo serijo o Alpah, v kateri sicer več govori o folklori kot o stenah in ledenikih, in zdi se. da se čuti malce krivega, ker se letos podaja v gore toliko ljudi. Pretresen je, ker se skale krušijo pod nogami najboljših poznavalcev tega konca sveta, v razpoke pa padajo alpinisti, ki so te stene preplezali ničkolikokrat.
Opozorila, da so gore letos posebno nevarne, nič ne zaležejo. Prav na dan, ko je omahnilo osem alpinistov, je kljub opozorilom splezal na vrh skoraj 3000 metrov visoke stene v masivu Monte Rosa tudi milanski kardinal Carlo Martini. Šel je posvetit kip Marije Snežne – visok je osem metrov, postavili pa so ga pred tremi desetletji v spomin na gornike, ki so za vedno ostali v stenah. In ko so italijanski novinarji danes spraševali politike in znane osebnosti, kaj menijo o nevarnostih v gorah, so vsi odgovarjali, da se jih zavedajo, užitkom na vrhovih pa se ne bodo odrekli.
Messner razmišlja, da je vsega kriva spremenjena miselnost ljudi, ki hitijo po svetu z mobiteli v rokah. Med mrtvimi alpinisti skoraj ni neizkušenih gornikov, vsi pa so bili opremljeni po zadnji alpinistični modi, ki skrbi tudi za tehnično varnost. Tehnično znanje in izvrstna telesna pripravljenost pa sta premalo za varno hojo po gorah, saj zahtevajo pravilen odnos do svoje veličine in pravšnji strah pred nevarnostmi, ki prežijo prav v najlepših kotičkih gorskega sveta. Messner, ki so mu nekoč kolegi z vsega sveta očitali, da se žene samo za uspehi in prvaštvi in mu gore v resnici niso mar. opozarja, da se mladi gorniki v resnici ne zavedajo svetosti gorskega sveta, saj ta zavrže vsakogar. ki podcenjuje stene in prepade.
Drugi legendarni italijanski alpinist Lino Lacedelli, ki je pred štirimi desetletji prvi preplezal himalajski K2, razlaga, da je veliko letošnjih nesreč v Alpah in ne samo v Italiji povzročila muhasta narava. Pomladi tako rekoč ni bilo, iz zime z obilnim snegom pa smo preskočili v poletje. ki tudi ni pravo poletje. V visokem alpskem svetu, zlasti v gorah nad 3000 metri, letos tudi poleti pada samo sneg. Plazovi se kar vrstijo, snežne strehe so tako vsakdanje kot v zgodnji zimi. ledeni seraki pa obloženi s svežim poletnim snegom in zato smrtno nevarni.
TONE HOČEVAR
