Filip Zaoral in Josef Tomášek sta letos (tudi) izkoristila dolga stabilna vremenska okna v Alpah – včasih so bila takšna obdobja bolj redka obdobja, ko se nad Chamonixom za nekaj dni umiri veter, ko se severne stene posušijo in ko se zdi, da se lahko človek, vsaj za trenutek približa velikim sanjam. Iz doline sta se odpravila proti Grandes Jorasses, pod monumentalno severno steno, kjer poteka ena najznamenitejših in (nekdaj) najzahtevnejših linij v Alpah: Walker Spur / Cassin Route.
V videu spremljamo njun pristop, prve metre granita, izgubljanje in ponovno iskanje prave smeri ter večerni bivak na ozki polici, kjer sta noč preživela v polsede nekaj sto metrov nad ledenikom. Naslednje jutro sta ob svitu nadaljevala navzgor – čakal ju je 1200‑metrski steber okoli 40 raztežajev, plezanje do 6+ z nahrbtniki v višini okrog 4000 metrov.
Vzpon je še vedno surov, dolg, zahteven, a v videu se vidi tudi nekaj drugega: navdušenje trenutke čistega užitka, ko se granit odpre, ko se linija izkaže za tako lepo, kot je videti v knjigah. Okoli 18. ure sta stopila na vrh – 12. avgusta 2026.
Toda zgodba se tam ne konča. Sestop (če ni odlet s padalom) z Grandes Jorasses je samostojna alpinistična preizkušnja: izpostavljeni grebeni, seraki, trhli prehodi, dolgi spusti. Zato sta bivakirala še enkrat tik pod vrhom in se šele naslednje jutro odpravila proti dolini.
Filip je že kot otrok ob branju Rébuffajevih Hvězdy a bouře (Zvezde in viharji – Étoiles et tempêtes) začutil, da so velike stene nekaj več – prostor, kjer se človek preizkusi v celoti. Josef pa je v steno stopil le nekaj dni po tem, ko je dopolnil 18 let, …
