Arco, mesto ob Gardskem jezeru, kjer se stene dvigajo kot odprte knjige, je oktobra 2025 postalo prizorišče posebnega srečanja. Tam se je zbrala skupina žensk, ki nosijo naziv Guide alpine – gorske vodnice, poklic, ki je stoletja veljal za domeno moških. Tokrat pa so se v središču alpskega loka srečale, da bi spregovorile o svojem delu, o svojih poteh in o prihodnosti.
Izzivi poklica
Razprave so se dotaknile ključnih vprašanj:
– Vstop v poklic: ženske se pogosto prijavijo na izpite šele, ko so zelo dobro pripravljene, saj se zavedajo, da morajo premagati ne le fizične preizkušnje, temveč tudi kulturne predsodke.
– Podcenjevanje: ženske stranke se pogosto podcenjujejo v primerjavi z moškimi, kar kaže na globlje družbene stereotipe.
– Sprememba miselnosti: kot je dejala Favè, je treba spremeniti odnos – tako znotraj poklica kot v širši družbi.
Ducat strokovnjakinj je sedelo skupaj, med njimi pet Italijank: Marica Favè, Giorgia Felicetti, Benedetti Lucarelli, Silvija Loreggian in Giulia Rivellini. Njihove zgodbe so se prepletale kot vrvi na steni – vsaka s svojo napetostjo, a vse povezane v skupno mrežo. Pobudo je sprožila avstrijska vodnica Lisi Steurer, ki je pred letom dni začela projekt povezovanja. Sprva je bil zamišljen kot mreža Dolomitov, a se je razširil čez celoten alpski prostor, kot bi se razprl horizont.
Srečanje ni bilo le priložnost za plezanje. Bilo je trenutek, ko so se vprašale: kako spodbuditi ženske, da stopijo na pot gorskega vodništva? Kako premagati predsodke, ki so pogosto težji od skalnih previsov?
Marica Favè je povedala: »Ženske se na izpite prijavijo šele, ko so res dobro pripravljene. Zavedajo se, da morajo premagati ne le fizične preizkušnje, temveč tudi kulturne predsodke, ki nas spremljajo. Pogosto se podcenjujejo – tako stranke kot kolegice. Miselnost se mora spremeniti.«
Perspektiva
Srečanje v Arcu je pokazalo, da je prihodnost ženskih gorskih vodnic v Alpah odvisna od: mreženja in podpore, spremembe miselnosti v družbi, institucionalne podpore organizacij, kot je UIAGM, vidnosti zgledov, ki lahko navdihujejo nove generacije.
Besede so odmevale kot udarci kladiva ob klin. V njih je bila resnica poklica, ki zahteva moč, znanje in pogum, a tudi prostor za priznanje, da je pot do enakosti še dolga.
Podporo srečanju je dala tudi UIAGM, mednarodna zveza gorskih vodnikov. To je bil znak, da se glas žensk počasi prebija v institucije, ki so stoletja oblikovale pravila alpinizma.
Ko so se vodnice v Arcu razhajale, so s seboj odnesle več kot spomine na skupne vzpone. Odnesle so zavest, da je njihova mreža začela rasti. Da se je med stenami in dolinami oblikovala nova skupnost, ki bo prihodnjim generacijam pokazala, da je poklic gorskega vodnika odprt tudi za ženske – in da je prav v raznolikosti njegova prihodnost.
Copilot
