Usodni zdrs gorskega reševalca

Dnevnik 19. januar 1996

V noči na četrtek je med reševanjem ponesrečenega planinca omahnil v smrt Janez Plevel

Usodni zdrs gorskega reševalca

Aleš Janžekovič si je med plezanjem v Kamniških planinah hudo poškodoval oba gležnja

KAMNIŠKO SEDLO, 19. – Medtem ko so gorski reševalci v noči na četrtek v Kamniških planinah reševali alpinista s hudo poškodovanima gležnjema, se je zgodila tragedija. Eden od njih, Janez Plevel iz Mekinj, je zdrsnil v globino in se smrtno ponesrečil.

Predvčerajšnjim se je v Kamniške planine, natančneje v vzhodno steno Brane, v smer z imenom Domžalska grapa, odpravil 25-letni alpinist Aleš Janžekovič iz Domžal. Grapo je uspešno preplezal in se nato po grebenu odpravil na vrh. Ko je bil še približno uro do vrha, se mu je sprožila snežna plošča, imenovana kloža. Pri tem si je huje poškodoval oba gležnja. Ker je plezal sam, se je začel ozirati za pomoč in jo tudi opazil, saj sta dva alpinista plezala v sosednji Bosovi grapi.
Res sta mu za silo pomagala, vendar ga s poškodbami, kakršne je imel, nista mogla spraviti v dolino, zato sta odšla po pomoč. V trenutku, ko sta prispela do Kamniškega sedla, je tja prišel tudi član GRS Kamnik Janez Slokan, ki se je takoj, ko je zvedel, kaj se je zgodilo, odpravil pomagat poškodovanemu.
Iz sedla se je na vrh Brane, po severnem pobočju, ki je zdaj vse prej kot varno, povzpel dvakrat, da je za silo oskrbel ponesrečenega, ki je bil tako pripravljen počakati na pomoč, za katero je omenjeni reševalec zaprosil ob 18. uri. Akcija je takoj stekla in ob 19. uri je krenilo na pot proti Kamniškemu sedlu sedemnajst gorskih reševalcev iz GRS Kamnik.
Akcijo je vodil inštruktor GRS Janez Kosec, ki je skupino ob 22. uri pripeljal na sedlo. Potem ko so se dogovorili o načinu reševanja, se je skupina ob 22.30 odpravila proti ponesrečenemu. Najprej skupina štirih, za njimi pa še preostali.
Le 15 minut kasneje je drugemu v koloni, 40-letnemu Janezu Plevelu iz Mekinj, zdrsnila kloža in odneslo ga je po strmem snežišču 250 metrov daleč, nato pa ga je vrglo še prek 150-metrskega skalnega skoka. Tu je nesrečni Pubi, kot smo ga klicali prijatelji, drsel še 100 metrov, kjer je negibno obležal za vedno.

Seveda nismo vedeli, kaj se je z njim zgodilo, zato ga je dobro zavarovani Tomaž Humar odšel iskat, a ni ničesar našel.
Takoj smo sprožili dodatno akcijo, kjer smo aktivirali Kamničane: Silva Kara, Janeza Jegliča, Rada Nadvešnika in Marka Prezlja, da jih je načelnik Janez Podjed odpeljal v Logarsko dolino, za pomoč pa smo zaprosili tudi celjske reševalce.
Kakšno minuto po polnoči so se omenjeni že peljali proti cilju, kamor so prispeli nekaj po eni uri, ob 3.20 pa so že našli mrtvega Janeza.
Enajst celjskih reševalcev, ki so prišli kmalu za našimi, je lahko le pomagalo pri prenosu preminulega.
Ostala skupina reševalcev je nato noč prebila v hladni in vlažni zimski sobi v koči na Kamniškem sedlu, v jutranjih urah pa je prišla še skupina osmih reševalcev, če bi bila potrebna dodatna pomoč. Janez Benkovič, ki je prinesel na Brano najnujnejše za bivakiranje, pa je z drugim Janezom in Alešem noč prebedel na prostem, 100 metrov pod vrhom.
Zjutraj je stekla akcija reševanja s helikopterjem, ki so ga upravljali letalci letalske enote policije z Brnika (Miloš Kokotovič, Edo Lavrič in Martin Rebolj).
Ob 8.30 se je trojica z Brane že peljala v dolino.
Ko so letalci prepeljali v dolino še truplo preminulega, nato pa še opremo in večino reševalcev, se je akcija, v kateri je sodelovalo kar 43 reševalcev, po 15 urah končala.
Rešili smo ponesrečenega, za vedno pa izgubili velikega prijatelja, odličnega alpinista in požrtvovalnega reševalca.

Besedilo in foto: SLAVC ŠETINA