Zbor reševalcev GRSS, je 22.03.2004 v Poljčah sprejel sklep, s katerim je pooblastil Komisijo za GRS PZS, da uredi samostojni pravni status GRS…
Gorska reševalna služba danes deluje v okviru Planinske zveze Slovenije kot ena izmed komisij. GRS S je vključena v sistem zaščite in reševanja kot prostovoljna…
Gorska reševalna služba Slovenije (GRS S) je bila ustanovljena 16. junija 1912 v Kranjski gori v okviru Slovenskega planinskega društva. Njena osnovna naloga je bila preventivna dejavnost in pomoč ponesrečenim ter onemoglim gornikom. Vsebina in obseg dela sta se iz leta v leto širila z razvojem množičnega planinstva in gorništva ter drugi športov povezanih z gorami. GRS S je ustanovna članica Mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR) in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav.
Gorska reševalna služba danes deluje v okviru Planinske zveze Slovenije kot ena izmed komisij. GRS S je vključena v sistem zaščite in reševanja kot prostovoljna, humanitarna in neprofitna organizacija s statusom društva v javnem interesu, kar pomeni tudi specifiko glede na ostale Komisije v PZS. Ker Gorska reševalna služba Slovenije ne nastopa kot samostojna pravna oseba, je večkrat prihajalo do težav, med drugim tudi pri urejanju statusa humanitarne organizacije. Zaradi navedenega je Zbor reševalcev Gorske reševalne službe Slovenije, dne 22.03.2004 v Poljčah sprejel sklep, s katerim je pooblastil Komisijo za Gorsko reševalno službo, da uredi samostojni pravni status Gorske reševalne službe, ki se poveže s Planinsko zvezo Slovenije.
Zveza Gorske reševalne službe Slovenije, bo povezovala vseh 17 trenutno delujočih postaj GRS S in bo s pogodbo uredila tudi svojo povezavo z Planinsko zvezo Slovenije. Zveza Gorske reševalne službe Slovenije bo tudi v prihodnje ostala prostovoljna, humanitarna in neprofitna organizacija, ohranila in negovala vrednote od njene ustanovitve (1912), predvsem pa izvajale naloge na takšen način, da bo nudila strokovno in v čim krajšem času pomoč ponesrečenim v gorah in drugih težko dostopnih krajih.
Vodstvo GRS S pričakuje konstruktivno sodelovanje tako postaj kot Planinske zveze, saj bo nova organiziranost omogočala boljše delo in transparentnost poslovanja, ter večjo prepoznavnost Gorske reševalne službe Slovenije.
Podrobnejše informacije o urejanju statusa Gorske reševalne službe bodo podane na tiskovni konferenci, ki bo organizirana v začetku meseca junija pred začetkom poletne planinske sezone.
Toni Smolej, načelnik GRS Slovenija
KOMENTAR:
Andrej Brvar, 21. 05. 2004
Zakaj pa jim ne bi prisluhnili. Tihemu odklapljanju in trganju vsebinskih vezi od planinske organizacije smo priča že vsaj deset let. Če so bili nekdaj gorski reševalci eni od nosilcev vzgojnoizobraževalnega dela v planinskih društvih in PZS je danes temu tako le še v redkih primerih. Organizacijsko shemo, ki jo sedaj predlagajo, jim je že pred leti risal njihov kolega, sicer visok predstavnik ene od političnih strank.
Z vstopom v sistem zaščite in reševanja se je gorskim reševalcem uredil finančni položaj kot nobeni drugi dejavnosti v planinski organizaciji. So edini v planinski organizaciji, ki se jim vsakodnevno ni potrebno ubadati z finančnimi težavami, pač pa se lahko povsem posvetijo svojemu delu. Tudi to je eden od razlogov za beg na svoje, ki se sicer skriva za argumenti o prepoznavnosti, težavah pri dokazovanju njihove humanitarnosti. Pregovor pravi: Z denarjem si zmaj, brez denarja črv. Bolje je, da ti zavidajo, kot da te pomilujejo.
Tudi Planinska zveza nosi del krivde za tak radikalen korak gorskih reševalcev. Namesto, da bi gradila in krepila avtonomijo ključnih dejavnosti, so reforme v tej smeri zastale in se danes utaplja v larpurlatizmu. Ker pa je današnji podpredsednik PZS, kot dolgoletni načelnik GRS tudi tiho kolaboriral s to idejo, je tale korak gorskih reševalcev verjetno pospremljen s tihim blagoslovom sedanjega vodstva PZS. Protagonisti tega koraka bi se morali zavedati, da reorganizacija Gorske reševalne službe s tem še ne bo končana. Naslednji korak, ki bo sledil, bo izstavljanje računov za reševanja. Ko bo odpadla humanitarnost gorske reševalne službe bo GRS zgubila dobrih 50 miljonov prihodkov, ki jih danes dobiva prek Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Bodo pa verjetno izpad prihodkov FIHO nadomestile zavarovalnice, ki bodo poravnavale stroške reševanj za svoje zavarovance. Z osamosvojitvijo se bo začelo tudi krčiti število reševalcev. Vedeti je namreč treba, da tako veliko število reševalcev v postajah GRS ne narekujejo in opravičujejo potrebe reševalnega dela, pač pa so jih v preteklosti narekovale potrebe v planinskih društvih za vzgojne in preventivne aktivnosti. Dobrih 250 reševalnih intervencij na leto pač ne opravičuje 750 članskega moštva. Z zaračunavanjem storitev in krčenjem moštva pa bodo dani temelji za formiranje profesionalne GRS v kateri bodo našli mesto le mlajši in najbolj sposobni reševalci. Ta ekipa pa bo številčno dosegala komaj nekaj procentov današnjega moštva. Projekti za take rešitve so že narejeni in ležijo v predalih zavarovalnic in nekaterih gorskih reševalcev ter čakajo na primerne razmere. Vlak v to smer je že krenil.