EPIcenter, maj 2006
Na logu v Tolminu je bilo v petek, 19. maja, precej živahno, saj so ljubitelji gorništva odprli vrata novega učnega središča. Prostor s plezalno steno je namenjen srečevanju gornikov, na voljo pa bo tudi tistim, ki se želijo naučiti plezanja ali zgolj vzdrževati in izpopolnjevati svoje plezalne veščine.
Kot je v nagovoru obiskovalcev poudarila članica Soškega alpinističnega odseka (SAO) Miranda Ortar, so “za izvedbo vseh del in aktivnosti moči združili člani Gorske reševalne službe Tolmin, Soškega alpinističnega odseka, Planinskega društva Tolmin in številni gorniški navdušenci”. Med slednjimi
je posebej izpostavila Zorana Skubina, brez kogar prostor najverjetneje ne bi bil urejen do te mere, kot je danes. Sicer pa so za ureditev prostora največ prostovoljnih ur prispevali Peter Poljanec, Žarko Trušnovec, Marko Bokan, vojno s papirji pa bijeta Rosana Ščančar in Milena Brešan.
– V nagovorih pred odprtjem novega centra smo lahko slišali, da bo učni center postal kraj, kjer se bodo rojevale zamisli, ki bodo prispevale k razvoju gorništva v naših krajih.
– Kot kaže, bomo lahko v prihodnje tu srečali tudi kakšnega zanimivega gosta. Tokrat smo med množico obiskovalcev v objektiv ujeli člana SAO in komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) Petra Mežnarja, katerega korenine segajo na Tolminsko, in znanega vrhunskega alpinista Toma Česna načelnika komisije za športno plezanje pri PZS.
– Slavnostno odprtje je bilo takšno, kot se za gornike spodobi – polno smeha in izzivov. Izkušena alpinista sta premagala naporno smer in naposled osvojila vhodna vrata.
– Novi učni center so uredili s pomočjo Pharovih sredstev(8.600.000 SIT), deležem Planinskega društva Tolmin (860.000 SIT) in več kot 3000 prostovoljnimi urami.
– Plezalno steno je na odprtju prvi preizkusil Peter Mrak, trenutno najboljši prosti plezalec SAO.
– V času projekta so se med prijavitelji (PD Tolmin – SAO) in partnerji iz Trbiža in Čedada (Club Alpino Italiano) ter alpinističnim odsekom PD Bovec spletle prijateljske vezi.
– Prostor s plezalno steno bo na voljo vsem, ki želijo vzdrževati in izpopolnjevati svoje plezalne veščine: predvsem pa mladim, ki jih veseli tovrstna dejavnost. Prostor je namenjen tudi srečevanju gornikov. To naj bi postal kraj, kjer se bodo rojevale nove zamisli, ki bodo prispevale k razvoju gorništva v naših krajih.
Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič
– – –
Nešteto prostovoljnih ur
Planinsko društvo Tolmin, ki kot naslednik Soške podružnice Slovenskega planinskega društva v letošnjem letu praznuje 110. obletnico, predstavlja pomemben člen v družbenem življenju in turistični ponudbi tolminske občine.
V društvu se tega dobro zavedajo, zato sodelujejo z drugimi društvi in organizacijami na Tolminskem, povezujejo pa se tudi s planinskimi društvi, združenimi v Meddruštvenem odboru Posočja.
Za varen korak v gore
Glavni cilj 710-članske družine Planinskega društva Tolmin – toliko članov je društvo štelo konec leta 2005 – je v naravo varno popeljati čim večje število planincev. V organizaciji društva je lani na pretežno enodnevnih izletih gore oziroma hribe obiskalo 1.116 ljudi. Kot najbolj dejavna in najštevilčnejša se je ponovno izkazala skupina, ki jo vodita Rudi Rauch in Vlado Šorli, finančno pa podpira Društvo upokojencev občine Tolmin. Skupina deluje že od leta 1998, aprila pa je izpeljala svoj stoti izlet. Rudiju Rauchu je Planinska zveza Slovenije v preteklem letu za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti ob njegovem življenjskem jubileju podelila najvišje priznanje: svečano listino Planinske zveze Slovenije.
Srečanja s predavatelji
Da bi za gorništvo in popotovanja navdušili čim več ljudi, je društvo v letošnji dolgi zimi organiziralo več zanimivih predavanj najrazličnejših popotnikov, alpinistov, jamarjev itd. Tovrstna srečanja v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin so postala kar redna druženja ljubiteljev gora in narave nasploh.
Ciciban planinec
Skoraj tako uspešni kot upokojenci so bili tudi najmlajši planinci, ki se poleg izletov radi udeležujejo tudi planinskih šol in taborov. Na občnem zboru so osmim najbolj zagnanim za opravljenih 18 izletov in planinsko šolo podelili zlati planinski znak.
Uspeh jamarjev
V okviru planinskega društva delujejo tudi tolminski jamarji. Njihov podvig 17. decembra 2005, ko so izvedli krstno prečenje 1.300 metrov globoke jame Male Boke v Kaninskem pogorju, je vzbudil zanimanje širše mednarodne javnosti. Gre za najgloblje prečenje na svetu.
Učni center gorništva
Alpinisti so več uspešno preplezanim smerem v pretekli sezoni dodali še en velik uspeh. S pomočjo sredstev Phare in prostovoljnim delom so člani Soškega alpinističnega odseka uspeli urediti prostore gorniškega učnega centra, ki je namenjen razvoju gorništva v Posočju, pa tudi sodelovanju s sorodnimi organizacijami v zamejstvu. Kakovostna plezalna stena s 50 m² površine bo omogočila varno plezanje novim navdušencem za to zvrst športne rekreacije. Učni center je svoja vrata odprl v petek. 19. maja. Na logu v Tolminu.
Gorski reševalci
Postaja Gorske reševalne službe (GRS) Tolmin v zadnjih petih letih še vedno ostaja najbolj obremenjena
postaja v Sloveniji. Lani so našteli 43 intervencij; največkrat so posredovali pri nesrečah jadralnih padalcev.
Gospodarski odsek
Za varnost in vzdrževanje poti na območju, ki ga pokriva društvo, skrbi gospodarski odsek. Na številnih prostovoljnih delovnih akcijah, teh je bilo v letu 2005 kar za 288 ur, so člani očistili, obnovili in označili številne poti. Če seštejemo vse ure, ki so jih posamezniki namenili delu znotraj odseka, se številka povzpne na 886. Poleg vzdrževanja poti skrbi odsek za nemoteno obratovanje koče na planini Razor, ki jo je lani obiskalo 7.820 gostov. Kočo je treba nenehno vzdrževati, s pomočjo sredstev Fundacije za financiranje poštnih objektov pa bo letos zamenjana tudi strešna kritina.
Nešteto prostovoljnih ur
Delo društva sloni predvsem na prostovoljno opravljenih urah. Da bi se vsaj skromno oddolžili nekaterim posameznikom, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč pri raznih delovnih akcijah, vzgoji mladih planincev in sodelovati v reševalnih akcijah …, so na marčevskem občnem zboru PD
Tolmin podelili priznanja Planinske zveze Slovenije (PZS), in sicer pismene pohvale, bronaste častne znake, dva srebrna in dva zlata častna znaka.
Zlati častni znak PZS je prejel Vinko Pagon za dolgoletno delo v društvu kot planinski vodnik, za delo v gospodarskem odseku, v zadnjem času pa predvsem za sodelovanje in organiziranje planinskih taborov in planinskih šol. Zlati častni znak je prejel tudi Davorin Žagar, ki je že več kot četrt stoletja dejaven član GRS. Je tudi inštruktor GRS in letalec reševalec, ki je uspešno vodil več težkih reševalnih akcij. Odgovoren je za vzgojo novih članov, znan pa tudi po tem, da nikoli ne odreče sodelovanja na planinskih šolah.
Cvetka Jug, PD Tolmin
Vir: https://socasnik.si/upload/publikacije/epicenter-5-2006.pdf
