EPIcenter, maj 2006
“Začarani vrtovi rojenic so že zdavnaj izginili. Mračna pravljica o Zlatorogu nam pripoveduje, kako se je zgodilo. Toda tu je nastal nov čarovni vrt sredi svetle sedanjosti!” (Julius Kugy: Iz minulih dni)
Letos mineva častitljivih 80 let od nastanka Juliane, prvega in edinega alpskega botaničnega vrta v naravnem okolju na slovenskih tleh. Ker smo več o samem nastanku vrta v EPIcentru že pisali (letnik II, št. 6, september 2001), smo se odločili, da ob jubileju v naslednjih nekaj številkah skupaj pokukamo v vrt in pod strokovnim vodstvom dr. Nade Praprotnik spoznamo nekaj rastlin, ki tu kljub nizki nadmorski višini prav lepo uspevajo (na primer: zoisovo zvončico, trentarski grintavec, triglavsko rožo in alpsko možino …).
Uredništvo EPIcentra
“Toko je, kot da bi se vso presunljiva lepota Trente zbralo prav tukaj, da bi gorskemu vrtiču nudilo primeren okvir. Naj dobre zvezde vselej bedijo nad njim.” (Julius Kugy: Delo, glasba, gore)
Sprehod iz doline na kak julijski vršac
Alpski botanični vrt Julijana leži v Trenti na slikovitem pobočju Kukle v bližini cerkvice sv. Marije na nadmorski višini približno 800 m. Nekaj deset metrov niže teče Soča. Po svoji površini meri 2.572 m². Sprehod po vrtu je mogoč od 1. maja do 30. septembra, in sicer vsak dan med 8.30 in 18.30. Predstavljal naj bi botanično popotovanje iz doline na vrhove naših gora. Vrt ni namenjen samo botanikom, ki se poklicno ukvarjajo z rastlinstvom, ampak vsem, ki so jim pri srcu gore in narava.
Ustvariti razmere, kakršne so v naravi
Bois de Chesne leta 1935.
Foto: fotografijo je
posredovala njegova hčerka
Olga Bois de Chesne.
Vrt je leta 1926 ustanovil tržaški posestnik in trgovec Albert Bois de Chesne (1871-1953), ki je poskušal rastlinam ustvariti podobne življenjske razmere, kot jih imajo v naravi. Pri tem mu je z nasveti pomagal planinski prijatelj dr. Julius Kugy. Ko je bila po drugi svetovni vojni Primorska priključena Jugoslaviji, lastnik ni več mogel skrbeti za vrt, zato so skrb zanj najprej prevzeli slovenski botaniki pod strokovnim vodstvom znane botaničarke dr. Angele Piskernik (1886-1967). Prav letos se spominjamo tudi 120-letnice rojstva te koroške znanstvenice in naravovarstvenice, ki ji gre zahvala, da Juliane niso prepustili propadu in da so jo leta 1951 zavarovali. Nekaj let jo je vzdrževal Prirodoslovni muzej Slovenije, dokončno pa jo je prevzel leta 1962 in zanjo skrbi še danes. Več o vrtu si lahko preberete na spletnih straneh: hup:// wwwž.pms-lj.si/juliana/juliana.html.
Mešanica alpskih in kraških rastlin
Dr. Angela Piskernik
Foto: Stane Peterlin
V Juliani uspeva okoli 600 različnih vrst rastlin. Res je, da nikoli ne vidimo vseh rastlin naenkrat, zato pa nas skoraj vedno razveseli vsaj nekaj cvetlic. Med njimi so tudi take, ki rastejo samo pri nas. Od drugih alpskih botaničnih vrtov po Evropi se razlikuje po pestri mešanici alpskih in kraških rastlin. V vrtu najdemo največ rastlin iz Julijskih Alp, s furlanskega hribovja, s kraških košenic, nekaj pa tudi s Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Levo od vhoda so posajene tujke, ki sicer ne domujejo v Sloveniji. V vrtu poleg številnih drugih rastlin prav lepo uspevajo: zoisova zvončica oziroma “prava hči slovenskih planin” in simbol rastlinstva na sončni strani Alp, trentarski grintavec, simbol Kugyjevih mladostnih sanj in iskanj, triglavska roža, ki jo poznamo kot drobne kapljice Zlatorogove krvi, in kraljica planin, alpska možina.
Zaradi nizke nadmorske višine in močnega vpliva sredozemskega podnebja, ki prihaja po dolini Soče, so se mnoge visokogorske rastline v Juliani težko prijele. Res veliko truda in ljubezni je bilo treba, da je vrt zrasel in da živi že osem desetletij.
Dr. Nada Praprotnik, muzejska svetnica, vodja Kustodiata za botaniko in vodja alpskega botaničnega vrta Juliana. Prirodoslovni muzej Slovenije
Vir: https://socasnik.si/upload/publikacije/epicenter-5-2006.pdf
