Slovenske novice, 17. april 2021
STORŽIČ
Storžič je spet vzel življenje. V februarskih plazovih trije mrtvi.
Petkovo jutro je z ugodnimi vremenskimi razmerami vabilo v gorski svet, toda že nekaj ur zatem se je zgodila tragedija. Storžič, 2132-metrski velikan na skrajnem zahodu Kamniško-Savinjskih Alp, je zahteval novo smrtno žrtev, in to le dva meseca zatem, ko se je prav tam pripetila ena najhujših gorskih nesreč v zadnjih letih. Tisto soboto, 13. februarja, so zaradi proženja snežnih plazov umrli dva alpinista in en gorski reševalec, še dva gorska reševalca in en alpinist pa so bili poškodovani. Tokrat je gora vzela črni davek pri turnih smučarkah.
Februarska nesreča se je pripetila v Kramarjevi smeri, včerajšnja pa v smeri Peto žrelo, grapi, ki je prav tako v severni steni Storžiča in je med alpinisti priljubljena kot sestopna smer po vzponu prek sosednje Kramarjeve smeri. Grapa je strma, njen naklon je 40–50 stopinj, mnogi pa jo zamenjujejo z letno zavarovano potjo na Storžič skozi Žrelo, ki je umeščena zahodneje od v februarju usodne Kramarjeve smeri.
Padla čez severno steno
Strokovnjaki za alpinizem in turno smučanje opozarjajo, naj se skozi Peto žrelo odpravijo le izkušeni in primerno opremljeni gorniki ali alpinisti v ugodnih snežnih razmerah. Prav te pa so bile za petkovo pot v visokogorje za izkušene gornike primerne, saj je snežna odeja v suhem in mrzlem vremenu večinoma ostala suha in pomrznjena, le v sredogorju se je pričakovalo, da se bo ponekod na sončnih predelih čez dan ojužila.
Po informacijah sodeč so bila spihana mesta ter grebeni trdi in poledeneli, in čeprav je nastalo veliko klož, so bile te večinoma na južnih in zahodnih straneh grebenov in sedel. Na Agenciji RS za okolje so še dodali: »Nevarnost snežnih plazov je nad nadmorsko višino okoli 1700 m zmerna, druge stopnje, nižje pa majhna, prve stopnje po petstopenjski lestvici. Predvsem v visokogorju so še vedno nevarna strmejša pobočja z napihanim snegom, kjer lahko ob večji obremenitvi snežne odeje sprožite plaz kložastega snega. Na vetru izpostavljenih legah je nevarnost zdrsa.«
Prav zdrs pa je bil usoden za eno od treh turnih smučark, po neuradnih podatkih naj bi bile vse z območja Škofje Loke, ki so se podale na Storžič. Iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so sporočili: »Tri turne smučarke so smučale v smeri Petega žrela, pri čemer je eni zdrsnilo in je padla čez severno steno Storžiča v smeri Črnega grabna.« Ob nesreči so bili aktivirani gorski reševalci domače postaje GRS Tržič in združena ekipa HNMP GRZS ob pomoči helikopterja Slovenske vojske. Ekipa na tleh je bila pripravljena za morebitno klasično posredovanje, vendar so ponesrečeno smučarko opazili iz zraka nekaj sto metrov nižje od kraja zdrsa. Po spustu prek vitla in ogledu kraja dogodka so reševalci lahko na žalost le potrdili smrt nesrečne turne smučarke in jo nato s helikopterjem prepeljali k pristojnim službam, drugi dve smučarki pa so reševalci GRS Tržič pospremili v dolino.
»V dolini je že kar nekaj časa čutiti pomlad, čeprav jo sem ter tja prekinjajo prehodi hladnih front, v gorah pa so še vedno zimske razmere, ki bodo vztrajale dolgo v poletje. Trenutno snežna odeja ostaja suha in pomrznjena, zaradi česar obstaja velika nevarnost zdrsa,« so poročilo o nesreči zaključili pri GRZS in dodali: »Nujna je uporaba derez, cepina in čelade. Vse planince in turne smučarje opozarjamo na previdnost, uporabo varovalne opreme in primerno izbiro ture.«
Boštjan Fon