S tem prevročim vikendom vstopamo (tudi) v vroč teden v ciklus turističnega obleganja. Ker na teh straneh pišemo in pripovedujemo o gorah in ljudeh, ki tja zahajajo, pa se posledično vse manj piše o ljudeh, ki tam (še) živijo, še manj pa o teh, ki tam delajo.
V Sloveniji smo trenutno v ciklusu “obnove,” ki je kot element krize postal sestavni del ekonomskega in političnega obvladovanja prostora. Ker gre za povzročeno človeku nerazumno “višjo silo,” se tudi ne sprašuje, koliko kaj stane in kam gredo stotine milijonov.
Sobota je danes. Lučka cesta, ki je v aktivnem postopku obnove, mora biti odprta za turistični tok. Registrske tablice na avtomobilih so slovenske in zahodnoevropske. Oglaševanje destinacij na vse sile in pretege prav vabi turiste v prah (večina prebivalcev, živečih v obcestnih krajih, tudi kmetov, se za vikend preseli – umakne). Poleg avtomobilov, avtodomov, traktorjev (neprestano vozijo vodo na Planino), je tudi nekaj kolesarjev, ki pa (žal) nimajo protiprašnih filtrov.
Za cesto pa je tudi nekaj delavcev (večinoma iz Kosova), ki so skorajda prisiljeni, da vrtijo števce ur. Po navadi tem delavcem skuham kavo in dodam kakšno pijačo brez alkohola, … Ker me res zanima, zakaj pa velikemu številu (danes videnih) mladih Slovencev ni treba delati ob sobotah in se lahko danes (in vsak dan le) do mile volje prevažajo brezskrbno naokrog, me je zanimalo, kakšne delovne razmere imajo ti najeti tujci. Z mlajšim sem se zapletel v pogovor in takoj mi je rekel, da je tri leta v Sloveniji. Prav tako je že vedel, da imamo na Begunjah določeno ustanovo, v katero bi se najraje kar prijavil. Ne vem, če ti nekdo omeni, da je sicer zjutraj prejel regres, a da ga je moral zvečer vrniti svojemu “delodajalcu”, če ti (ne)kdo pove, da mora za delo v Sloveniji plačati nekaj tisoč za vizo, ve pa, da mu v Nemčiji ni treba plačati vize in da ima pol višjo plačo in boljšo socialno varnost, potem res ne vem, zakaj sploh prihajajo k nam.
Slovenci imamo bogato tradicijo, malo manj pa smo sami svoji gospodarji, a mreže, ki so se razvile, niso ravno neki vzori.
Tradicija obiskovanja gora se zelo spreminja. Ker imajo kapitalisti možnost direktnega vpliva na potek in način, so vrednote padle. Malokdo pove, da je prišel na goro, hrib ali planino iz doline in se ni pripeljal z avtom kar se le da visoko. Tam zgoraj je za povrh plačal (nekomu, ki se je znašel) nek znesek in se počuti, da je tam njegovo. Tam in za potjo (s)pusti (še) raznovrstne odpadke, saj je plačal in doživetje je popolno.
Boris Štupar
