EPIcenter, oktober 2006
Triglavska roža – drobne kapljice Zlatorogove krvi
Triglavska roža (Potentilla nitida) nas spominja na eno od najlepših slovenskih pripovedk, na bajko o Zlatorogu, iz katere dihajo sončne planine in iz katere zveni vsa bujna ljudska domišljija iz pastirskih časov.
“Bele žene so ga naredile neranljivega: če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi, pa naj je kamor koli padla, izrastlo čudovito zelišče, imenovano čudežni balzam ali triglavska roža. Ako je Zlatorog použil le en list tega zelišča, je takoj ozdravel, pa najsi ga je lovec zadel v samo srce.”
(Jakob Kelemina: Bajke in pripovedko slovenskega ljudstva.)
V svojem pohlepu je človek lovec streljal na belega gamsa z zlatimi rogovi, da bi se polastil njegovih zakladov. Iz drobnih kapljic krvi je zrasla čudežna cvetlica – triglavska roža. Njeni cvetovi in srebrni lističi so ozdravili Zlatoroga, ki je nato v besu lovca pahnil v prepad in uničil svoje vrtove. V tej bajki je poudarjena povezanost med človekom in naravo. Narava je človeku prijazna, če je človekov odnos do nje spoštljiv. Ko prekrši vsa pravila, se mu narava maščuje in hkrati zbere dovolj moči, da iz smrtnih kapelj krvi vzbudi v sebi novo življenje. Pravljica o Zlatorogu in triglavski roži je vez s preteklostjo, njena naravovarstvena simbolika pa opozorilo za prihodnost.
“Filozofska roža”
Na naših tleh je triglavsko rožo pred več kot dvesto leti na pobočjih Triglava prvi našel naravoslovec Balthasar Hacquet. Ker je mislil, da je odkril novo, še neopisano vrsto, jo je poimenoval po naši najvišji gori. V latinskem imenu na žalost zaradi imenoslovnih pravil ni obdržala Hacquetovega imena, mi pa smo še vedno ohranili pridevnik triglavska. Matjaž Kmecl je v uvodnem eseju k fotografski monografiji Luke Pintarja Rože na Slovenskem zapisal, da imamo Slovenci vsaj dve filozofski roži: trentarski grintavec in triglavsko rožo.
Redki cvetovi v vrtu so le bled odsev
Triglavska roža je blazinasta, bleščeče srebrno dlakava rastlina s trojnatimi listi in razmeroma velikimi, rožnato rdečimi cvetovi. Razširjena je na sončnih straneh jugozahodnih in jugovzhodnih Alp in v zahodnih Apeninih. Pri nas je pogosta zlasti v Julijskih Alpah. v Kamniško-Savinjskih Alpah raste le na Grintavcu in na Storžiču, v Karavankah pa na Kepi in na Vrtači.
V Juliani je triglavska roža “prišla pač do mnogo obetajočih, razraslih, strnjenih listnatih blazin, do cvetenja pa še ne”, kar je ugotovil že Julius Kugy. Redki cvetovi v našem edinem alpskem botaničnem vrtu so le bled odsev “ene najlepših in najbolj živobarvnih gorskih cvetic”.
dr. Nada Praprotnik, muzejska svetnica, vodja Kustodiata za botaniko in vodja alpskega botaničnega vrta Juliana, Prirodoslovni muzej Slovenije
Vir: https://socasnik.si/upload/publikacije/epicenter-10-2006.pdf
