Knjigo so napisali Evgen Lovšin, Stanko Hribar in Miha Potočnik, izdala pa jo je založba Mladinska knjiga
ZBORNIK O SLOVENSKEM GORSKEM VELIKANU
Primorski dnevnik, 16. september 1979
Sredi poletja je pri Mladinski knjigi izšla knjiga, posvečena Triglavu, ki predstavlja ne samo našo najvišjo goro, temveč je obenem simbol slovenstva, svobode in borbe zanjo. Posebno še, odkar imamo slovenski grb v obliki triglavo simbolizirane gore. Triglavu in goram je posvečene že dokaj slovenske literature, ne samo izrazito planinske, temveč tudi domoljubno naravoslovne vsebine. Toda ker smo Slovenci narod hribolazcev in ker imamo radi vse kar je kakorkoli povezano z gorami, imamo radi tudi knjige, posvečene goram. Lani, ko smo proslavljali dvestoletnico prvega vzpona na Triglav, in štirim pogumnim možem v Bohinju odkrili spomenik, se je dokončno izoblikovala tudi ideja o knjigi, posvečeni Triglavu.
Napisali so jo trije znani slovenski alpinisti, Evgen Lovšin, Stanko Hribar in Miha Potočnik, in pod naslovom Triglav, gora in simbol, zbrali obilico gradiva v besedi in sliki, posvečenega Triglavu. Nastala je zajetna knjiga velikega formata, obsegajoča preko štiristo strani, ki je po svoji naravi zbornik. Ta zbornik bodo z veseljem prebirali ne samo prijatelji Triglava, ne samo hribolazci in tisti, la vsako leto, morda še po večkrat, obiščejo najvišji jugoslovanski vrh, radi jo bodo prebirali vsi prijatelji narave in vsi tisti, ki čutijo do gora kaj več kot pa zgolj vsakdanje navdušenje. Všeč bo mladini saj pripoveduje o pogumnih gornikih preteklega stoletja in današnjega časa, ki so utirali steze v Triglavskem pogorju. Pa tudi vsak prijatelj domačega branja se bo rad zadržal ob prijetno napisanih. spominih, dogodivščinah v gorah in najrazličnejših prigodah.
Gre torej za knjigo, čeprav notranje neubrano in po vsebini raznoliko, ki bo našla častno mesto ne samo med knjigami domače planinske literature, temveč med izdajami posebne priljubljenosti.
Uvod v knjigo predstavlja spis Evgena Lovšina o Triglavu v sedanjosti in preteklosti. Ko razpravlja o imenu Triglav in razglablja kakšnega izvora je to ime, analizira dosedanje poskuse etimološke razlage. Sicer pa je pod naslovom Prebujanje planinske misli Lovšinovo pisanje posvečeno predvsem zgodovini osvajanja Triglava.
Medtem ko nosi prvi del naslov Prebujanje planinske misli in začetkom osvajanja, je drugi del posvečen drugi polovici 19. stoletja. Planinstvo na vrhuncu je naslov poglavja iz zgodovine gorništva, posvečenega prvim desetletjem našega stoletja. Posebno poglavje je posvečeno razvoju slovenskega planinstva po osvoboditvi. Stanko Hribar je avtor drugega dela knjige, posvečenega triglavskim gorskim vodnikom, ki pa ne govori samo o vodnikih, temveč predstavlja tudi kroniko dogajanj v Triglavskem pogorju od Gornjesavske doline do Bohinja.
Tretji del knjige nosi naslov Posušeni rožmarin. Miha Potočnik je kot avtor tega dela knjige posvetil ta del najrazličnejšim dogodkom, osebnim spominom in dogodivščinam v steni in ob njej. Najprej piše o pristopih s severne strani na Triglav in ne z bohinjske, odkoder so bili doma prvi gorniki, potem piše o ženskah v steni, pa o sami Triglavski severni steni: v drugem delu pa — kot rečeno — niza najrazličnejše zgodbe iz dogajanj na Triglavu.
Na koncu knjige je Triglavska bibliografija, ki jo je prispeval Evgen Lovšin. Med celotnim tekstom je obilica slikovnega gradiva, med katerim je tisto starejše, kot dokumentarno, še posebej zanimivo.
O Triglavu je izšlo že več zbornikov. Tako je leta 1954 izšel zbornik pod naslovom Svet pod Triglavom. Leta 1976 je izšel zbornik Triglav v narodnoosvobodilnem boju. Ob jubileju triglavskega narodnega parka je izšla posebna knjiga. Zbornik fotografij o Triglavu je pripravil Pavle Kambič.
Zbornik je tudi knjiga z naslovom V Triglavu in njegovi soseščini, katere avtor je soavtor sedanje knjige, Evgen Lovšin. Sedanja knjiga, posvečena Triglavu, torej ni prvi poskus v eni sami knjigi z vseh strani osvetliti Triglav in svet okrog njega ter zbrati o njem kar najrazličnejše gradivo. Najbrž pa je sedanji poskus najpopolnejši in najbolj tehten. Res je, da je vsebina v takem zborniku nujno raznolika, da knjiga ni napisana enotno, saj gre za vrsto avtorjev in za različno snov od zgodovine, mimo osebnih spominov do opisov gorskih vzponov in do hudomušnih pripovedi. Kljub temu pa s svojimi dokumentarnimi fotografijami vred pomeni knjiga velik doprinos k slovenski planinski literaturi, posebno tisti, ki je posvečena najvišji gori in slovenskemu simbolu Triglavu. Zato smo je lahko veseli.
Sl. Ru.
