Sto udarcev vrh očaka

8. september 1980

Od 500 prijavljenih žensk se jih je letos v Teleksovem pohodu »>100 žensk na Triglav« povzpelo na vrh natanko sto – Nič kaj nežen krst

POKLJUKA, 7. septembra
Kjer sta dve babi, tam je trg, kjer so tri, tam je semenj, so rekli nekoč. In če se jih danes skupaj drži 100? Potem je to stotnija žensk, ki koraka na Triglav, oziroma petnajsti Teleksov pohod »100 žensk na Triglave, ki je od petka do nedelje združeval tiste, ki so se želele dotakniti Triglava zato, ker je Triglav – pač Triglav.

V jubilejni pohod se je prijavilo 500 žensk. Začuda največ iz njemu najbližjih krajev, iz gorenjskega konca. In kar na začetku tega pohodopisa povejmo, da je v nameri, da bi ga premagale, uspelo natanko 100 pohodnic, le štiri so bile, ki so se ga ustrašile in ostale ob njegovem vznožju.
Svojo prvo postajo, Šport hotel na Pokljuki, so »osvojile« že v petek zvečer s spoznavnim večerom. Naslednje jutro je odprava krenila najprej do Vodnikove koče na Velem Polju. Za vodnika in kažipota je na čelu stopal vodja vodnikov Tone Sazonov – Tonač, na koncu kolone, za »metlo«, pa Tone Jeglič.
Za Vodnikovo kočo, za katero še zmeraj skrbi Angela Štros iz Srednje vasi, se je prava mavrica nahrbtnikov raztegnila proti Planiki, prvi planinski koči okoli Triglava še iz leta 1871, le da je tedaj nosila ime Triglavski tempelj. Za topel sprejem je poskrbela v imenu upravljalca koče planinskega društva Gorje gospodarica Marica Okršlar s požirki prave gorjanske kačje sline. Najbolj čile je zvabila še Kredarica, mati vseh koč, drugi, predvsem druge, pa so se zložile po posteljah in jogijih, da bi si nabrale dovolj moči za jutranji vzpon na Triglav.

Kdo vse so bile v navezah vodnikov, ki jim je ob hoji po »raznih strehah sveta« pot na Triglav zgolj mačji kašelj? Najprej omenimo gostje. Tudi letos je pet Splitčank pripeljal dalmatinski himalajec Stipe Božić. S pesmijo Ko so fantje proti vasi šli so pokazale, da znajo tudi naše viže. ter ves večer pridno pritegovale Mitji Koširju, ki zna zapeti vse od slovenskih narodnih do dalmatinskih. Če bi se postavile v vrsto po letih bi bila na začetku najmlajša 16-letna Andreja Hodnik iz Šentvida, na koncu pa s sedmimi krizi Marija Hozomelj iz Krške vasi pri Brežicah. V soboto zjutraj je prispela iz sobe v Sport hotelu: »Dobro jutro dekle moje, al’ si se naspala kaj. Jaz se nisem nič,« je rekla. Sta bili pač njeni sospalki preveč oddaljeni od njenih let. Sicer pa je bila v šopku vseh slovenskih narečij najbolj dobrovoljna Primorka Miranda Godnič.
Daleč je že čas, bilo je v letu 1890, ko je vzela mero Triglavu prva ženska, Rozka Škanterjeva – Šestova iz Stare Fužine. Čudno so gledale ženske takrat, če so se dale v hlače, danes pa čudno gledajo tiste, ki se Triglava polotijo v krilu. Tako pa je še v soboto do Planike prišla Malka Lah s Planine pri Rakeku, rojena pred pol stoletja. »Namesto, da bi krompir kopala, se pa tule prekucujem.« Omagala je na polovici poti.
Sicer pa je bila prva na vrhu Triglava, ki je bil ves v soncu, Draga Jerič iz Skrnice pri Hrastniku. zadnja pa Mojca Žitnik iz Ljubljane. Običajni krst za tiste, ki prvič stopijo na Triglav, je bil tokrat obsežnejši. Kar vseh 100 jih je dobilo z vrvjo po zadnji plati.
Kljub temu, da so bile tepene, so se s Triglava pohodnice seveda vrnile zadovoljne. Na Rudnem polju na pikniku, ki so ga pripravili vojaki, so bili vsi žulji in črvičenje zaradi strahu ter spoštovanja do očaka že pozabljeni.

VLASTA FELC

POSTOJNA 7. septembra
Sicer med tednom osamljeni skoraj 1260 metrov visoki primorski očak Nanos je to nedeljo zaživel v polni meri. Z njim pa tudi člani postojnskega planinskega društva, ki so se tokrat že šestič lotili organizacije »Pohoda 100 družin na Nanose, ki sovpada tudi z akcijo občinske telesnokulturne skupnosti »vsi hodimo«.
Da njihov trud ni bil zaman, da je njihovo prostovoljno delo dobilo razsežnosti doma in v zamejstvu, najbolje dokazuje podatek: bilo še ni niti poldne, ko se je z izhodiščne točke v Razdrtem proti Nanosu še vedno vila dolga vrsta družin. Tokrat je bil pohod na Nanos vključen v seznam prireditev in akcij Planinske zveze Slovenije. Doživel je neslutene razsežnosti, saj je organizatorju – Planinskemu društvu Postojna – ob 12. uri že zmanjkalo planinskih priznanj. Hkrati pa so sporočili radioamaterji iz Postojne. da odhaja iz Razdrtega na Nanos že sedemstota družina.