International Golden Peak Expedition 2000
Atilla Ozvaath (HU), Erik Švab (SI/IT), Marko Prezelj (SI), Aleksander Klenov in Mahial Davy (RU) ter Manu Guy in Manu Pellissier (FR)
Marko Prezelj se je že vrnil domov in – nam za začetek postregel z nekaj fotografijami, na katere je na hitro vrisal tudi potek smeri ter osnovnimi podatki. Pripravlja pa podrobnejše poročilo in – ko ga dobimo, ga seveda takoj objavimo.
Prvo smer po SZ stebru, t.i. Zlati steber sta s (petim) pristopom na vrh preplezala Britanca Mick Fowler in Victor Saunders v dneh od 5. do 11. avgusta 1987. Smer je visoka 2100 m in za zgornjih 1100 m velja: zelo težko skalno in mešano plezanje, tipična škotska V/VI.
Vzpon je podrobno predstavljen v knjigi Elusive Summits, Four Expeditions in the Karakoram, Victorja Saundersa.
Začeli so vsi skupaj. Naveza štirih, v kateri sta bila poleg našega Marka Prezlja še oba Francoza Manu Guy in Manu Pellissier ter Madžar Atilla Ozvaath, za njimi pa ruska naveza Aleksander Klenov in Mahial Davy.
7. junija se je četvorica po tehnično nekoliko težje vstopnem delu Angleške smeri povzpeli na snežni greben in po njem do snežišča pod strmim zgornjim delom stebra. Sneg se je pošteno prediral in v naklonini 40 in več, do 60 stopinj, so napravili pravo gaz. Bivakirali so malo pod krajno počjo.
Naslednji dan sta za njimi priplezala še oba Rusa, Aleksander Klenov in Mahail Devi. Bila sta težko otovorjena (tudi s posteljo) in sta moral vmes bivakirati.
Ker se vreme ni popravilo, so prvi štirje 9. junija sestopili, ruska naveza pa je vseeno nadalje, po svoje, nad snežiščem levo od Angleške smeri.
Naveza štirih je 12. junija ponovno vstopila, bivakirala kot prvič na snežišču, drugič že visoko v stebru, tretjič – najslabše, bilo je premalo prostora, pa le malo pod robom skalnega dela stebra. 16. junija, po še enem bivaku med sestopom, so bili nazaj v bazi. Med turo, ki so jo opravili na alpski način (prvi plezalec prosto, zadnji pa deloma tudi z žimarjenjem) v območju Angleške smeri, na dveh delih verjetno z (bolj direktno) varianto, so torej trikrat bivakirali med vzponom in enkrat med sestopom. Tudi sestop je bil namreč dovolj kompliciran, iskati so morali prehode, gaziti globok sneg … So pa Rusoma, ki sta bila tedaj še vedno v steni, dobro pripravili povratek, tudi spuste v spodnjem delu sestopne smeri.
Naveza Klenov – Devi se je vrnila v bazo šele 19. junija. V zgodnjem delu stebra, nad snežiščem, sta preplezala (ocena in podrobnosti žal še niso znane, toda vsaj deloma sta prav gotovo plezala tehnično, saj sta za – po oceni tehnično ne bistveno bolj zahteven svet rabila precej več časa kot njuni tovariši) novo smer. Toda zgoraj sta se vršnemu delu izognila in se spet vrnila v Angleško smer, po njej nadaljevala na vrha in – tudi sestopila po istem svetu kot njuni predhodniki.
Vreme ni bilo najboljše, vendarle pravi Marko Prezelj, da je bil v času njihovega vzpona, kljub vsemu najboljši. Sicer pa sezona v tistem času še ni niti prav začela, bili so šele ena od prvih treh odprav letos v tistem delu Karakoruma.
