
Sodeč (le) po prvih vikendaških posnetkih in opisih, ki jih najdemo na spletu in vremenskih poročilih sta nedavna odjuga in nočni mraz ustvarila skoraj idilično zalitje višjih delov v sever obrnjenih sten. Sodobna plezalna oprema v takšnih (škotskih) razmerah deluje kot oster nož (v ne preveč topel kruh) in ponuja vse, kar je (tako in drugače) ta trenutek na voljo. Modri alpinisti dodajajo ob opisovanju (super) razmer še nevarno kopičenje snega v grapah (posledično nevarnost za zdrs gmote) in težave ob prehodih in mastnih poteh v gozdu, “partnerstvo za varnost v gorah” pa (še) čaka na nov močan priliv sredstev …

Skoraj popoln teden se torej obeta za tiste, ki svobodno razpolagajo s svojim časom, nimajo klientov in si lahko privoščijo nabiranje metrov, točk, …
Dodajmo le še “trpnik-anje”, da je treba tudi imena krajev nad Koncem pisati do konca! Torej Kal, dodajamo ce = Kalce, in pri plezanju uporabljamo zatiče, saj se s tem izogibamo (že?) splošno sprejetega knjižnega besednega izražanja (ki sta ga kar prezadovoljno oznanila tudi Marjan Žiberna in Buča v enem od podnaslovov nove knjige) saj bo (le) tako manj jeb… in zaj…
Srečno …