Severna Amerika 2006

Slovenski alpinizem 2006

Vojaška odprava Aljaska 2006

Trajanje: od 23. maja do 28. junija 2006.

Člani odprave: Miha Kuhar (vodja), Miha Arh, Matej Bizjak, Miha Larisi, Janez Levec, Rajko Lotrič, Jure Noč in Marko Prezelj.

23. 5.: Letalski prevoz Ljubljana – Frankfurt – Anchorage; namestitev v motelu.
24. 5.: Urejanje formalnosti zaradi izgubljene prtljage, nabava hrane in dodatne opreme (Anchorage); prevoz Anchorage -Talkeetna.
25. 5.: Urejanje formalnosti v uradu nacionalnega parka »Denali«, urejanje letalskega prevoza na ledenik, priprava opreme za prevoz.
26. 5.: Prevoz z letalom Talkeetna – Ledenik Kahiltna; urejanje baznega tabora pod Mt. Hunterjem (2200 m); Prezelj in Kuhar dopoldne v Anchorageu nadomeščata med letalskim prevozom iz Ljubljane izgubljeno alpinistično opremo. Popoldne odletita na ledenik.
27. 5.: Aklimatizacijski vzponi v območju ledenika Kahiltna, do višine 3200 m.
28. 5.: Aklimatizacijski vzponi v območju ledenika SE Fork Kahiltna.
29. 5.: Prezelj in Bizjak preplezata smer Mini Moonflower v Hunterju.
30. 5.: Počitek, urejanje tabora (slabo vreme).
31. 5.: Bazni tabor 2200m (slabo vreme).
01. 6.: Priprava za odhod v višje tabore, podiranje baznega tabora.
02. 6.: Vzpon po ledeniku Kahiltna v tabor na 3200 m, postavitev tabora.
03. 6.: Pospravljanje tabora in vzpon do tabora na višini 4200 m, postavljanje šotorov.
04. 6.: Urejanje tabora (slabo vreme).
05. 6.: Prezelj in Bizjak preplezata smer West Rib v Denaliju. Prezelj se povzpne na vrh Denalija. Skupaj sestopita do tabora.
06. 6. – 12. 6.: Tabor na 4200 m (slabo vreme).
13. 6.: Levec opravi vzpon na vrh Denalija.
14. 6.: Larisi opravi vzpon na vrh Denalija, z vrha smuča do tabora na 5200 m. Kuhar vzpon do 5700 m in povratek v tabor na 4200 m. Noč, Arh, Lotrič vzpon v tabor na 5200 m (High Camp). Prezelj in Bizjak priprave za plezanje.
15. 6.: Noč, Arh in Lotrič opravijo vzpon na Denali. Lotrič z vrha smuča do tabora na 5200 m. Vsi sestopijo v tabor na 4200 m. Kuhar odide v tabor na 5200 m. Prezelj in Bizjak plezata Cassinov raz v Denaliju.
16. 6.: Prezelj in Bizjak v slabem vremenu preplezata Cassinov raz do vrha Denalija in sestopita v tabor na 4200 m. Kuhar čaka na 5200 m, ostali na 4200 m (slabo vreme).
17. 6.: Kuhar opravi vzpon na vrh Denalija in sestopi na 4200 m.
18. 6.: Prezelj, Levec, Lotrič in Bizjak sestopijo v bazni tabor na 2200 m.
19. 6.: Kuhar, Arh, Larisi in Noč sestopijo v bazo na 2200 m. Prezelj poleti v Ruth Gorge. Vsi ostali poletijo v Talkeetno.
20. 6.: Talkeetna – urejanje opreme. Prezelj čaka na izboljšanje vremena v Ruth Gorge.
21. 6.: Talkeetna. Prezelj v navezi z Rokom Blagusom prosto prepleza smer Cobra Pillar v Mount Barille.
22. 6.: Talkeetna. Prezelj v Ruth Gorgeu sestopi do šotora na ledeniku. Slabo vreme.
23. 6.: Talkeetna. Prezelj čaka na polet iz Ruth Gorgea. Slabo vreme.
24. 6.: Talkeetna. Prezelj se vrne v Talkeetno.
25. 6.: Prevoz Talkeetna – Anchorage.
26. 6.: Urejanje formalnosti v Anchorage.
27. 6.: Polet Anchorage – Frankfurt.
28. 6.: Polet Frankfurt – Ljubljana.

– – – –

Aljaska 2006

Trajanje: od 25. maja do 8. junija 2006.

Člani odprave: Rok Blagus, Tine Cuder in Matej Kladnik

25. 5.: Let Brnik – Frankfurt – Portland – Seattle – Anchorage.
26. 5.: Prihod v Anchorage ob 3.40. Izgubljena prtljaga. Nastanitev v hostlu. Nakup hrane, posod, goriva in ostalih manjkajočih malenkosti.
27. 5:. Ob 4. uri dobijo izgubljeno prtljago. Ob 8. uri prevoz Anchorage – Talkeetna. Ob 10.30 sestanek na »ranger stationu«. Urejanje vsega potrebnega za let na ledenik. Let preložen zaradi močnega vetra. Prenočevanje v »bunk housu«.
28. 5.: Ob 10.30 let na ledenik Kahiltna. Postavljanje šotorov.
29. 5.: Ogledi pod severno steno Mont Hunterja. Razmere so zaradi malo padavin v spomladanskem obdobju zelo slabe.
30. 5. – 31. 5.: Počivanje (slabo vreme).
01. 6.: Sušenje opreme. Zvečer se odpravijo proti steni Mont Francesa.
02. 6.: Vrnitev v bazo. Celotna krožna tura je trajala 11 ur. Počivanje.
03. 6.: Baza.
04. 6.: Odidejo proti taboru na 4200 m.
05. 6.: Nekajurni počitek v taboru na 3300 m, nato vzpon do tabora na 4200 m.
06. 6. – 07. 6.: Počivanje (slabo vreme).
08. 6.: Slabo vreme. Vzpon po normalki do »high campa« na 5200 m. Vrnitev v bazo na 4200 m.
09. 6. – 12. 6.: Počivanje (slabo vreme).
13. 6.: Vreme se izboljša. Čakanje na ustalitev snežnih razmer. Priprava opreme za vzpon v Cassinu.
14. 6.: Sneži. Po West rib cut offu odnesejo opremo do grebena, od koder je možen spust pod južno steno.
15. 6.: Zjutraj štart pod južno steno Denalija. Zvečer pričetek plezanja.
16. 6:. Nadaljevanje plezanja ob sneženju. Pod drugo skalno pregrado se sneženju pridruži še močan veter. Odločijo se za povratek.
17. 6.: Ob pol enih ponoči so zopet pod steno, ob 6. uri v »ski hill campu« in ob 10. uri v letališki bazi na 2200 m. Počivanje.
18. 6.: Počivanje.
19. 6.: Blagusu se pridruži Marko Prezelj. Odideta v Ruth Gorge; popoldan ogledi pod južno steno Mont Barrila. Cuder in Kladnik odideta zvečer v bazo na 4200 m.
20. 6:. Slabo vreme. Prezelj in Blagus odhod v steno prestavita na naslednji dan. Cuder iz baze na 4200 m sestopi v letališko bazo na 2200 m in se v naslednjih dneh vrne domov. Kladnik vztraja.
21. 6.: Prezelj in Blagus plezata smer Cobra Pillar v južni steni Mont Barille. Kladnik gre po normalni smeri do Denali passa in sestopi v bazo na 4200 m.
22. 6.: Prezelj in Blagus preplezata smer do vrha in sestopita do šotora na ledeniku. Kladniku veter raztrga šotor, zato se preseli v snežno luknjo.
23. 6.: Prezelj in Blagus počivata, slabo vreme. Kladnik ob 17. uri v sončnem vremenu štarta proti južni steni Denalija.
24. 6.: Prezelj in Blagus odletita v Talkeetno. Kladnik po kratkem počitku ob 2. uri vstopi v Cassinov raz. Na Cassin ledgeu si privošči kratek odmor in ob 7. uri nadaljuje plezanje. Ob 16.00 pride na vrh druge skalne pregrade in počiva do 19. ure.
25. 6.: Kladnik ob 5.30 pripleza na vrh Denalija in po normalki sestopi v bazo na 4200 m. Ob 22. uri je z vso opremo že na poti v dolino.
26. 6.: Kladnik ob štirih zjutraj pride v letališko bazo na 2200 m. Ob 17. uri gre nazaj v tabor na 3300 m, kjer je pustil nekaj opreme. V letališko bazo se vrne do polnoči.
27. 6.: Kladnik leti v Talkeetno, kjer se srečata z Blagusom.
28. 6. – 04. 7.: Kladnik in Blagus se potepata po Aljaski, vmes tudi malo plezata.
05. 7.: Prevoz Talkeetna – Anchorage. Nastanitev v hostlu.
06. 7.: Zvečer odhod na letališče.
07. 7.: Let na relaciji Anchorage – Seattle – Portland – Brnik.
08. 7.: Ob 11.25 priletita na Brnik.

– Mt. Barill COBRA PILLAR 21. 6. 2006, Marko Prezelj in Rok Blagus 6c+, VI, 900 m, 17 ur. Druga prosta ponovitev smeri, na pogled (Marko).
– Denali CASSINOV RAZ 23. 6. – 25. 6. 2006 Matej Kladnik (solo) V, 5.8, 30° – 70°, 2700 m, 40 ur. Solo vzpon v enem zamahu.

– – – –

Denali 2006

Trajanje: od 23. maja do 14. junija 2006.

Člani odprave: Jani Bele, Anton Cedilnik, Janez Krek, Simon Petrič, Miran Trošt in Franc Zarnik.

Na vrhu Denalija/Mount McKinleya (6194 m) so 02. junija 2006 po smeri West Buttres (normalka) priplezali Cedilnik, Krek, Zarnik, Trošt in Petrič. Zarnik je z vrha do višinskega tabora na 5248 m tudi smučal; od tam pa do višine okoli 4850 m so bili vsi smučljivi prehodi v času bivanja ekipe na gori povsem poledeneli, zato je v tem delu sestopil s smučmi na nahrbtniku.

– – – –

Yosemite 2006

Trajanje: od 13. septembra do 25. oktobra 2006.

Člani: Jurij Hladnik, David Sefaj in Mitja Šorn.

Jeseni je bilo v Yosemitih osem Slovencev. To poročilo se osredotoča le za vzpone trojice: Jurij Hladnik, David Sefaj in Mitja Šorn. Njihov namen je bil spoznati moderno tehnično plezanje, naučiti se plezati lažje tehnične smeri čim hitreje ter navaditi se plezanja v počeh.

13. 9.: Let München – Philadelphia – San Francisco.
14. 9.: Vlak, avtobus: San Francisco – Merced – Bug hostel (40 km pred dolino).
15. 9.: Bus: Bug hostel – Yosemite. Plezanje v Five open books: The Comitment (5.9, 100 m) – Hladnik, Davidova, Šorn; The Surprise (5.10, 150 m) – Hladnik, Šorn; Selaginela (5.9, 150 m) – Hladnik, Šorn.
16. 9.: Plezanje v Royal Arches: Royal Arches (5.10b, 500 m) – Hladnik, Davidova, Šorn.
17. 9.: Dostop pod steno Half Doma, pritrditev vrvi v 1. R: Hladnik, Šorn.
18. 9.: Half Dome: Regular NW face (5.9, C1, 700 m, 11 ur) – Hladnik Šorn; Snake Dike (5.7, 300 m) – Davidova, Sefaj.
19. 9.: Balvansko plezanje.
20. 9.: Half Dome: Snake Dike (5.7, 300 m) – Šorn; priprava opreme za The Shield.
21. 9.: Opremijo tri raztežaje Freeblasta: Sefaj, Hladnik, Šorn.
22. – 26. 9.: El Capitan: The Shield po Freeblastu (5.10, A3, 1000 m) – Sefaj, Hladnik, Šorn.
27. – 28. 9.: Odmor.
29. 9.: Royal Arches: Serenity crack + Sons of Yesterday (5.10d, 300 m) – Davidova, Hladnik.
30. 9.: Odmor.
01.10. : Schultz’s ridge: Moratorium (5.10d, C1, 150 m) – Hladnik, Šorn.
02.10. : Odmor.
03.10. : Prvih osem raztežajev Nosa (ogled) – Hladnik, Šorn.
04.10. : Športno plezanje.
05. 10. – 06. 10.: Odmor (dežuje).
07. 10.: El Capitan: East Buttres (5.10b, 500 m) – Hladnik, Šorn.
08. 10.: Glacier point: Goodrich – Pinacle (5.9, 300 m) – Hladnik, Šorn.
09. 10.: El Capitan: Nos (5.10, C2, 1000 m, 20 ur) – Hladnik, Šorn.
10. 10. – 11. 10.: Odmor.
12. 10.: Half Dome: Snake Dike (5.7, 300 m) – Hladnik.
13. 10.: Manure pile buttres: After six (5.7, 150 m) – Hladnik, Šorn (oba solo); Nutcracker (5.9, 150 m) – Sefaj, Hladnik, Šorn.
14. 10. : Lower Cathedral spire: South by Southwest (5.11a, 170 m) – Sefaj, Hladnik, Šorn.
15. 10. – 16. 10.: Odmor.
17. 10.: El Capitan: Lurking fear (5.9, C2, 800 m, 18,5 ur) – Sefaj, Hladnik, Šorn.
18. 10.: Odmor.
19. 10.: Five open books: Munginela (5.6, 100 m) – Šorn.
20. 10.: Royal Arches: Serenity crack + Sons of Yesterday (5.10d, 300 m) – Šorn, Robin; Yosemite – San Francisco: Sefaj, Hladnik.
21. 10.: San Francisco – Philadelphia – München: Sefaj, Hladnik; Yosemite – San Francisco: Šorn.
22. – 24. 10.: Santa Cruz: Šorn.
25. 10.: San Francisco – Philadelphia – München: Davidova, Šorn.

Bivanje v Yosemitih je bilo uspešno, cilj je bil dosežen. V petih tednih so preplezali tri smeri v El Capitanu in eno v Half Domu ter precej krajših smeri, predvsem za navajanje na plezanje v granitu. The Shield je nekoliko težja tehnična smer, v kateri so se spoznali z logistiko in težavami v stenah, ki se jih pleza na način Big Wall, spoznali pa so tudi, kaj pomeni A3 v El Capitanu. Potem so se preusmerili na najbolj poznan način plezanja, to je na enodnevne vzpone v dolgih smereh.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja