Samuele Doria (L’Altramontagna) v pogovoru z Romanom Benetom razkrije (plat) človeka, ki ga večina pozna kot enega najtišjih, najbolj predanih alpinistov svoje generacije — a mnogo manj kot nekoga, ki je skoraj dve desetletji svojega življenja posvetil trbiškim gozdovom.
Benet, šestnajsti človek na svetu in četrti Italijan, ki je brez dodatnega kisika preplezal vseh štirinajst osemtisočakov, poudarja, da je bil gozd njegov prvi dom. »Hiša moja in Nives je sredi gozda. V njem sem odraščal, gora je prišla kasneje, skoraj kot igra,« pravi.
Dve karieri, en sam odnos do prostora
Preden je postal sinonim za himalajsko partnerstvo z Nives Meroi, je bil Benet 18 let zaposlen v državni gozdarski straži (Guardia forestale dello Stato). Delal je v »Trbiškem gozdu« (Foresta millenaria di Tarvisio), največjem državnem gozdu v Italiji (izven parkov), kjer je skrbel predvsem za fauno in za trajnostno gospodarjenje z lesom.
Ta gozd je poseben: stoletja ga je oblikovala avstro-ogrska tradicija selektivnega poseka, ki ne temelji na goloseku, temveč na natančnem, postopnem odvzemu dreves — vedno manj, kot znaša letni prirastek. Benet to razloži preprosto: »Kot bi v vrtu pobiral zelenjavo — ko dozori, jo vzameš, nikoli vse naenkrat.«
Kritika novega sistema
Po ukinitvi italijanskega civilnega gozdarskega korpusa in prenosu pristojnosti na karabinjerje leta 2016 je po njegovem mnenju kakovost upravljanja močno padla. Nova struktura je preveč toga, preveč vojaška, manj je strokovnega kadra, manj je fleksibilnosti, ki je ključna pri nadzoru divjadi in preprečevanju krivolova.
»Ne moreš se čez noč preleviti v gozdarja — tako kot se ne moreš iz meščana v gorjàna,« pravi Benet. Oboje zahteva znanje, izkušnje in spoštovanje do prostora.
Gora in gozd kot dve plati istega življenja
Čeprav je vmes vodil trgovino Montura, se je po prodaji deleža vrnil k delu, ki ga pomirja: majhna gozdarska opravila okoli doma in pri sosedih. Veliko dela opravi v Sloveniji, kjer je birokracija za takšne dejavnosti preprostejša. Ob tem še vedno pleza. Lani sta z Nives splezala novo smer v zahodni steni Kabruja (7412 m). A ko govori o gozdu, je čutiti, da je to prostor, ki ga oblikuje enako globoko kot Himalaja.
»V gozdu in v gorah velja isto: ne moreš improvizirati. Oboje te hitro postavi na svoje mesto, če nimaš znanja in spoštovanja.« …
Če hočete Nives in Romana spoznati v živo in ju kaj povprašati, pa za vas v okviru obeležitve 10-letnice Rdečega križa na škofjeloškem 4. marca 2026 ob 19. uri organizirajo brezplačno predavanje izkušenih alpinistov Romana Beneta in Nives Meroi v Sokolskem domu v Škofji Loki. Naslov predavanja je enak knjigi »Ne pustim te čakati«. Predavanje bo brezplačno in bo namenjeno vsem …
