Arhiv 95-letnega obstoja alpinizma v Bosni in Hercegovini hrani samostojni reševalec, alpinist, inštruktor GSS, alpinistični inštruktor Redžep Grabus.
Veliko je doživel sam, a tudi raziskoval, zapisoval, zbiral, da bi dobil odgovor na vsako vprašanje številnih mladih, ki imajo srečo, da se učijo od njega. S spoštovanjem do začetnikov se z datumi spominja na tiste, ki so se z alpinizmom ukvarjali brez primerne obleke in obutve. Šele leta 1932 so v BiH alpinisti prvič dobijo nekaj plezalne opreme. Drago Šefer je od brata iz Avstrije prejel cepin, 30-metrsko 10 mm vrv, tri vponke, kladivo in plezalke. 12. oktobra 1953 je bil na seji Planinske zveze Bosne in Hercegovine sprejet pravilnik o delu planinskih odsekov v planinskih društvih 1. aprila 1957 pa Pravilnik o organizaciji in planinskem delu v Bosni in Hercegovini. Kljub temu se Grabus osredotoča na leto 1929.
Novembra 1929 sta Drago Šefer in Vojo Ilić preplezala prvo steno drugega stolpa, verjetno tam, kjer se danes abzajla (spušča) z Zijine školjke. To je bila prva alpinistična smer v gorah Bosne in Hercegovine, ista ekipa pa je vzpon ponovila julija 1933, pravi Grabus in poudarja, da je bila takrat stolp/stena znana kot Đeva (Djevojačke stijene).
Pomenljivo je, da sta že leta 1951 alpinistični tečaj obiskovali tudi dve ženski. Ob Romaniji, ki ima častno mesto, pomembno mesto zavzemajo tudi Prenj, Čvrsnica, Velež, Treskavica… v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so v skalovju vrhov Prenja ali hercegovske Himalaje, kot nekateri imenujejo Prenj plezalci pridobivali izkušnje, ki so koristile pri premagovanju sten in vrhov evropskih in svetovnih gora.
Pomembno je omeniti tiste, ki so veliko naredili za afirmacijo alpinizma, … Drago Šefer, Petar Šaraba, Jakov Gaon, Alojz Rebić, Lujo Dic, Muhamed Buturović, Vojkan Prica, Hajro Delić, Drago Entraut, Hidajet Haračić, Drago, Bozja, Petar, Hilčišin, Danil Pavičević, Muhamed Šišić, Muhamed Gafić, Faruk Zahirović in cela plejada mlajših alpinistov je dodal Grabus, ki se še danes, čeprav je zakorakal v sedmo desetletje svojega življenja, pogosto naveže vrv in se povzpne na katero od gora BiH. Najljubšega vrha gore ali poti nima, zadnja leta pa se največ ukvarja z Veležem, eno najrazburljivejših in najzahtevnejših gora za alpiniste v regiji. Leta 1990 so vse dejavnosti na tej gori zamrle do leta 2000. Severna stena Veleža je s svojo 13 kilometrov dolgo pregrado ena najbolj prepoznavnih in največjih v celotni jugovzhodni Evropi. Ima bogato alpinistično zgodovino, na njej je bilo preplezanih že okoli 50 alpinističnih smeri. Privlačna je tudi zaradi poledenitve navpičnih odsekov, visokih 300 do 500 metrov, bujne vegetacije ledeniškega jezera in številnih podzemnih kraških tvorb. V letu 2019 so po štirih letih dela tam odprli eno najtežjih ferat v regiji in označili planinske poti skozi osrčje Veleža. Eden najzaslužnejših, da se je ta gora vrnila v ospredje, je Grabus, ki je po vojni kolesaril iz Sarajeva prek Kalinovika in Morin v Hercegovino, da bi oživil to skalnato alpinistično oviro. Zelo zanimivo je, da je UNESCO istega leta alpinizem uvrstil na seznam nesnovne svetovne kulturne dediščine.
V zadnjih 15. letih so BiH planinci in alpinisti so poleg domačih vrhov Čvrsnice, Prenja, Veleža, Treskavice obiskali Everest-Himalajo, Kavkaz-Elbrus, Alpe, Ande (tudi ženska odprava), Antarktiko, Pamir (Kitajska), … oslobodjenje.ba – Eldina Zolj-Balenović
