Zakaj je obnova tradicije v Dolomitih več kot le tehnično delo – »Princip je isti, sve su ostalo nijanse«
Ohranjanje klasičnih alpskih smeri je ena tistih nalog, ki se ne vidi na naslovnicah, a nosi srce gorskega sveta. V Dolomitih in povsod tam, kjer se je rodila alpinistična tradicija, je skrb za stare smeri vprašanje identitete: kako ohraniti duh prvopristopnikov, ne da bi se izgubila varnost sodobnih plezalcev.
Obnova v slogu prvih vzponov
Temeljno načelo je preprosto: kjer je mogoče, se smeri obnavlja v slogu prvih plezalcev. To pomeni kline, ne svedrovcev; naravne možnosti varovanja, ne tehnične bližnjice; spoštovanje linije, ki so jo izbrali pionirji.
Letos poleti je bilo opravljenega veliko dela: na Dibonovem razu, vodniški smeri, ki poteka po robu znamenite severne stene Velike Cine, je ekipa zamenjala stare zanke in zabila približno 30 novih klinov, Preußov raz in več drugih smeri je dobilo nove kline na ključnih mestih, urejena so bile tudi sidrišča, ki so bila dotrajana ali neustrezna.
To ni »modernizacija«, temveč vzdrževanje tradicije, ki omogoča, da klasične smeri ostanejo žive in varne.
Glavni motor teh obnov je Hannes Pfeifhofer, ki s svojo ekipo skrbi za to, da se klasične smeri obnavljajo z občutkom. Njegovo delo je tiho, natančno in spoštljivo – takšno, kot mora biti, ko posegaš v zgodovino Dolomitov.
Obnova v slogu večje varnosti
Avgusta 2026 sta Christoph Hainz in Harald Mair sanirala klasično Saško smer (Sachsenweg) v severni steni Velike Cine (Cima Grande di Lavaredo). Gre za eno tistih smeri, ki so del zgodovinskega jedra Dolomitov: dolgi raztežaji, izpostavljene prečnice, mestoma krhka skala in varovanje, ki je bilo po desetletjih pogosto neuporabno.
Sanacija je bila izvedena z občutkom, v skladu s sodobno dolomitsko prakso: stari, dotrajani klini so bili zamenjani, kritična mesta so dobila nove kline, sidrišča so bila poenotena in »utrjena« s svedrovci …
