Kakšno vlogo je imel izbruh supraglacialnega jezera na ledeniku Bonnepierre pri katastrofi La Bérarde?
V noči z 20. na 21. junij 2024 je zaselek La Bérarde močno opustošil masni tok. Ker je potrebno ovrednotenje razvoja pojava – med varovanjem in obnovo, ki bo potreben za oživitev vasi, je nujno natančno določiti naravne dogodke, ki so privedli do katastrofe. Gre tudi za vprašanje, ali se takšni dogodki lahko ponovijo.
Med elementi, ki so jih znanstveniki in strokovnjaki analizirani, je bil predmet posebne pozornosti ledenik Bonne Pierre. Eric Larose, raziskovalec CNRS na Inštitutu za znanosti o Zemlji (ISTerre-Grenoble), je sodeloval pri teh raziskavah. Prvi zaključki dolgo pričakovane znanstvene raziskave so zdaj na voljo.
Raziskava se je lotila tudi pripovedi, ki so jih podali smučarji in planinci, ki so malo pred katastrofo poročali o prisotnosti jezera na ledeniku Bonne Pierre. Ali je lahko jezero ali razlit vodni žep odigralo vlogo v noči z 20. na 21. junij 2024, tako kot mnoga razlita ledeniška jezera, katerih katastrofalno dejavnost redno objavljajo novice v Himalaji?
Nastajanje podledeniških votlin, včasih napolnjenih s tekočo vodo, je velik problem za obvladovanje naravnih nesreč. Njihov nastanek je kompleksen in je lahko posledica različnih, včasih nasprotujočih si pojavov. Na ledeniku Tête Rousse je leta 1892 počil vodni žep, ki je nastal v 19. stoletju in sprostil na tisoče kubičnih metrov vode. Ta cunami, ki se je kotalil po pobočju, je nosil balvane in blato ter ustvaril hudourniško lavo, ki je v vasi Saint Gervais povzročila več kot 100 žrtev.
Če je bilo nesrečo Bérarde težko predvideti in je še danes težko natančno in izčrpno določiti njen potek, je to zato, ker ta vrsta naravne nevarnosti spada v obseg nastajajočih tveganj. Gre za novo vrsto tveganja, o katerem nimamo statistične perspektive, ker se je pojavilo pred kratkim. Poteka pa skorajda tekma s časom, da bi nadomestili pomanjkanje znanja o teh novih tveganjih in da bi lahko razmislili o novih znanstvenih in tehničnih rešitvah. Obširen zapis z lepimi posnetki in razlagami je prosto dostopen (tudi) v AlpineMag.
Ker smo tudi mi zaznali več kot čudne pojave (pričevanja pastirjev o hipnem praznjenju vrtač, izbruhe na pobočjih, …) ob (lanskoletnih) poletnih poplavah predvsem na in v podplaninskem svetu (na golih smučiščih) se lahko vsak dan sprašujemo, zakaj npr. nihče od jamarjev (planinska votla sfera je tega nezmožna – to se pač že dolgo ve) ne popelje znanstvenikov v nedrja … Le nemo opazujemo predvsem vsesplošno onesnaževanje in uničevanje s “popoplavno obnovo” kot politično usmerjenim (pod)sistemom stabilizacije gospodarske rasti. V zaprtih dolinah in njih pobočjih pa čakajo ogromne načete mase (le) na sprožilec …
