Skrb za gozdno bogastvo – Strokovnjaki se bojijo, da so zdravju ene najlepših gozdnatih planot v Sloveniji zaradi preobremenjenosti štete ure
Delo, 17. junij 1999
Bled – Pokljuka ni zanimiva samo zaradi smrek, ki bodo prešle v last ljubljanske nadškofije. Za večino vseh drugih je lesno bogastvo še najmanj zanimivo. Teh drugih z različnimi interesi pa je toliko, da Pokljuki vse bolj škodujejo. Blejska in bohinjska občina bi zato morali v njeno obrambo sprejeti ureditveni načrt, po besedah vodje blejske enote Zavoda za gozdove Andreja Avseneka pa naj bi se tega lotili jeseni.
Kot pravi revirni gozdar za Pokljuko Lojze Budkovič, bi morala država s pristojnimi službami poskrbeti za uresničevanje določil in obveznosti iz zakona o gozdovih, zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) in alpske konvencije, trenutno pa je razvoj prepuščen skromnim podlagam smernic družbenega plana nekdanje občine Radovljica za obdobje 1986-2000 in odloku za plansko celoto TNP ter iznajdljivosti posameznikov. Medtem ko se pri hkratni rabi istega prostora srečujejo in križajo številne panoge, po besedah Lojzeta Budkoviča trenutno skrbi za skladen razvoj gozdov Zavod za gozdove, po pogodbi s skladom gozdov in kmetijskih zemljišč pa delo opravlja GG Bled. Sedanja organiziranost ni primerna zaradi podvajanja del in drugih stvari, naložbe v gozd pa se zaradi nejasne prihodnosti zmanjšujejo. Cene lesa padajo, lastnik želi primerno rento, izvajalci morajo poslovati vsaj z minimalnim dobičkom. Vse to pa se odvija na plečih gozda. Stroka bi si morala odločneje prizadevati, da bi pokljuški gozdovi dobili status gozdov s posebnim pomenom. Po Budkovičem mnenju je le to porok, da ustavijo »pobezljane konje« in da bo gozd lažje zadihal.
Tudi na Pokljuki sta si gozd in kmetijstvo v sporu zaradi nekontrolirane gozdne paše, ki jo pristojno ministrstvo v zadnjem času celo subvencionira. Trenutno se bohinjske krave prosto pasejo do Lepih kopišč, gorjanske pa so prišle tudi do Rudnega polja. Kravam se pridružijo še ovce, konji in koze. Medtem ko se zasebni rovti na obrobju planote intenzivno zaraščajo, pa nekateri govorijo o pomanjkanju pašnih površin na Pokljuki.
Na Rudnem polju je ministrstvo za obrambo po osamosvojitvi obnovilo in posodobilo vojašnico, zgradilo čistilno napravo in obnovilo depandanso. Zgrajen pa je bil tudi heliodrom in sistem tekaških prog, kjer število tekaških in biatlonskih prireditev strmo narašča. Vadbeni center služi usposabljanju različnih enot Slovenske vojske, pa tudi Nata. Po uradnih zagotovilih vsa dejavnost v vadbenem centru poteka v skladu z dogovorom s pooblaščenimi institucijami, Lojze Budkovič pa ima kot gozdar, ki živi s tem prostorom, pomisleke zaradi uporabe avtomatskega orožja ob patruljnem teku, nepospravljenih oznak kontrolnih točk orientacijskih pohodov, pretirane uporabe motornih sani, helikopterskih preletov ter streljanja s paintball naboji po deblih smrek. Čeprav Pokljuka uradno ni poligon za urjenje, se ta dejavnost povečuje.
Množičen obisk Triglava, Viševnika, Lipance in Debele peči na izhodiščnih točkah na Pokljuki, ki je nad Radovno, enim naših najpomembnejših vodozbirnih območjih, povzroča težave s parkiranjem, smetmi in človeškimi iztrebki. Ponekod so že vidni začetki erozijskih procesov. Julija in avgusta zaradi oskrbe planinskih postojank brnijo helikopterji, pozimi pa je vse prepredeno od smučin turnih smučarjev. Na Pokljuki so se pojavile tudi tekme s pasjo vprego in konjeniki. Turizem in rekreacija pomenita vse večji pritisk. Po štetju TNP iz leta 1997 je ob konicah na Pokljuki tudi več kot 4000 ljudi. »Pravi šok doživlja v dneh, ko se začne gobarska sezona. Takrat se valijo množice obiskovalcev, v katerih se je za nekaj dni prebudil nabiralniški nagon. Za njimi ostajajo žalostne podobe izropanih gozdov,« opisuje položaj Lojze Budkovič, za katerega naselje počitniških hiš in domov na Goreljku zaradi neurejene kanalizacije predstavlja nepredvidljivo ekološko bombo. Na tamkajšnjem območju je okoli 200 vikendov, Lojze Budkovič pa je med tistimi, ki menijo, da občutljivost in ranljivost Pokljuke zahtevata ustavitev širjenja nastanitvenih zmogljivosti.
Gozdarji za morebitno ukrepanje proti raznim grehom proti naravi niso pristojni, tisti, ki pristojnosti imajo, pa so neučinkoviti. Glede na to, da je vse več takih, ki hočejo Pokljuko užiti ne glede pa posledice, pa je Andrej Avsenek tudi dejal, da bi morali z ureditvenim načrtom določiti, kaj na Pokljuki sploh hočemo, dogovoriti pa se tudi, kje zaustaviti plaz ljudi.
Vlasta Felc
