Zgodovinsko reševanje na Monte Durannu
V Dolomitih Furlanije, na divjem in odmaknjenem Monte Durannu, se je 17. septembra 1961 zgodilo nekaj, kar je za vedno zaznamovalo zgodovino gorskega reševanja v Italiji — in morda še bolj: zgodovino žensk v gorah.
Tistega dne je mlad alpinist, študent farmacije, med sestopom z vrha zdrsnil in pri padcu utrpel hude poškodbe hrbtenice. Ležal je na 2200 metrih, na izpostavljeni polici, negiben in v smrtni nevarnosti. Sprožil se je alarm, v dolino pa so prihiteli reševalci iz Pordenona, ki so čakali na okrepitev iz Trsta — takrat še pristojne postaje za celotno območje.
Na čelu tržaške ekipe je bil Spiro Dalla Porta Xydias, alpinist, pisatelj in pionir gorskega reševanja. Z njim je prišla skupina izkušenih prostovoljcev. Med njimi pa nekdo, ki je že na daleč vzbudil pozornost: mlada, izjemno sposobna plezalka Bianca Di Beaco.
Prva na kraju nesreče — ženska
Ko so reševalci iz Trsta dosegli strmo pobočje pod Durannom, je eden od domačinov zapisal stavek, ki je postal del legende: »Per prima una donna riesce a salire con estrema rapidità e destrezza, distanziando i compagni.« (»Prva pride ženska — z neverjetno hitrostjo in spretnostjo, daleč pred ostalimi.«)
V teh nekaj besedah je ujet trenutek presenečenja, občudovanja in tihega preloma. V času, ko so gore veljale skoraj izključno za moški prostor, je Bianca — rojena v istrski družini, tekačica, plezalka, ženska z izjemnim občutkom za skalo — preprosto naredila tisto, kar je znala: hitro, odločno in brez pompa je prišla do ponesrečenca.
Dolga noč, težka nosila in prvi helikopterski poseg v FJK
Reševanje je bilo izjemno zahtevno. Ponesrečeni Lauro Gelzigna je bil hudo poškodovan, a pri zavesti. Reševalci so ga morali najprej prenesti z ozke skalne police na primernejši teren za helikopterski dvig. Nosila je v dolini izdelal lokalni mizar Giacomo Bressa, mojster, ki je ustvaril konstrukcijo, »ki je bila skoraj težja od ponesrečenca«, kot so se kasneje šalili.
Pot je bila dolga, naporna in polna tveganj. Šele naslednji dan so nosila z ranjencem prispela na travnato ramo, kjer je lahko pristal vojaški helikopter iz baze Aviano. To je bil prvi uspešen helikopterski reševalni poseg v Furlaniji – Julijski krajini.
Gelzigna je preživel, čeprav je ostal paraliziran. Postal je farmacevt in si ustvaril življenje, ki ga brez tistega reševanja ne bi bilo.
Bianca Di Beaco — ženska, ki je prišla prva
Bianca Di Beaco je bila ena tistih oseb, ki so v gorah pustile sled, čeprav same niso želele pozornosti. Bila je izjemna plezalka, elegantna v gibanju, močna v značaju, občutljiva v pisanju. V svojih zapisih je gore opisovala z nežnostjo, ki je redka tudi med alpinisti: »Non sono un’alpinista,« »Nisem alpinistka,«
je rada rekla — ne iz skromnosti, temveč iz želje, da bi se distancirala od pretiranega heroizma, ki je tedaj pogosto spremljal gore.
A prav tisti dan na Durannu je pokazala, da je bila mnogo več kot to. Bila je pionirka, čeprav sama tega ni nikoli izrekla.
