Slovenske novice, 19. september 2021
HERMAN URANIČ
Na naši najvišji planinski postojanki pod Triglavom se ubadajo z neznosnim smradom, pomanjkanjem pitne vode in razgrajači.
Poznajo ga zagotovo vsi slovenski planinci, ki so v zadnjih letih s Kredarice osvojili našega očaka. Herman Uranič je namreč že šesto leto oskrbnik največje, najvišje in najbolj obiskane planinske koče pri nas – Triglavskega doma na Kredarici. Nedavno, ob škandalu pod Triglavom, ko so se protivladni protestniki kriče spravili na predsednika vlade in ministra za notranje zadeve, je postal znan najširši javnosti, saj je bil priča incidentu in ga je za Slovenske novice tudi komentiral. Z zelo priljubljenim oskrbnikom, ki ne varčuje z besedami kritike, ko je to potrebno, smo opravili razgovor na višini 2515 metrov, kjer že skoraj natanko 125 let stoji planinska postojanka.
Zadnjih nekaj let se množica ljudi, ki hodijo v hribe, samo še povečuje. Kako to doživljate v naši najvišji postojanki? Tudi vi opažate, da je veliko takih, ki v gore sploh ne sodijo, saj nimajo ne primerne opreme ne dovolj izkušenj?
Ne, tukaj do nas takšni ne pridejo, saj ostajajo nižje. Do Kredarice in potem na Triglav z nobene strani ni prav lahko priti. Tako imenovanih sandalarjev skorajda ni več. Včasih, pred mnogo leti, so v tem prednjačili Čehi, a ti so nas glede opreme že zdavnaj prehiteli. Opažam pa včasih, da se nekateri tujci, predvsem so to Belgijci in Nizozemci, rahlo precenijo svoje sposobnosti. Največkrat ne znajo oceniti časa, ki ga potrebujejo ob svojih sposobnostih za na Triglav, zato se velikokrat zgodi, da pridejo z vrha že v temi. Nedavno je kar veliko skupino zgoraj na grebenu ujela noč. A vseeno smo lahko zadovoljni, v letošnji sezoni nismo imeli tukaj na naši strani še niti ene nesreče!
Med prvimi vtisi tu gori pa je močan vonj po fekalijah …
Ja, to je že mnoga leta naš največji problem in odkar sem tukaj oskrbnik, se borim za rešitev. Nedavno je prišla do nas inšpektorica in je bila zgrožena! A dokler nam Triglavski narodni park (TNP) in druge organizacije zavirajo gradbene posege, bo žal tako. Nujno bi potrebovali večje rezervoarje in seveda prostor za njih, pa nikakor ne gre skozi. Vi ne veste, kako mi je nerodno zaradi tega neznosnega smradu! Tega si naši obiskovalci ne zaslužijo!
Smrad je velikokrat res neznosen! Kako zdržite in kako sproti rešujete vse to?
Veste, kako? Ko naši obiskovalci v stranišču opravijo potrebo, fekalije zdrsijo po plošči na dno. Ker je tega veliko, prostora pa premalo, je treba vsak dan sproti vse to pograbiti in spraviti v samokolnico, nato pa odpeljati do greznične luknje, kjer nato z lopato spravimo v vreče in rezervoarje, ki jih ob koncu sezone s helikopterjem odpeljejo v dolino. Zadnja pošiljka fekalij je tehtala štiri tone in pol.
Kdo pa z grabljami in lopato naklada fekalije in jih pripravi za prevoz?
To počnem jaz, vsa naša ekipa pa vsakodnevno, skoraj na vsako uro z vsemi mogočimi sredstvi čisti stranišča in okolico, da ne bi zaudarjalo. A vendar jim nikakor ne uspe, saj je tudi v straniščih zgoraj nad greznico zaradi nemarnosti ljudi porazno umazano.
Pred dvema letoma ste že prek družabnih omrežij opozarjali ljudi, naj bolje skrbijo za čistočo po planinskih kočah, za Slovenske novice pa ste celo povedali, da se nekateri obnašajo huje od živali.
Res je. Poleg tega, da nekateri svoje potrebe opravljajo po deskah na školjkah, tudi toaletni papir mečejo kar po tleh, v školjko pa mečejo plastenke. Kljub temu da smo namestili ogromno košev za smeti na vidnih mestih. Skratka, nikoli ne bom razumel, da so nekateri takšni packi.
Že pred vami so oskrbniki in tudi meteorologi, ki delujejo na naši najvišji vremenski postaji, opozarjali na nevzdržno stanje, eden od njih, upokojeni meteorolog Janez Rekar, je imel že celo neko rešitev, da bi naredili nekakšen tekoči trak, ki bi fekalije iz stranišč odvažal v rezervoarje …
Preobremenjenost naših stranišč se vleče že 30 let in seveda so bile nakazane že številne rešitve. A zgodi se pa nič, kljub temu da je vedno več ljudi v hribih in da to gorsko okolje ob taki ureditvi ne prenese več takšnih množic.
S katerimi problemi se še spopadate? Triglavski dom bi morala biti vrhunsko urejena planinska postojanka, saj leži pod našim narodnim simbolom, mi pa zaradi zastarelih zakonov in predpisov nikakor ne moremo tega urediti, kot bi si ljudje zaslužili. Mi bi radi ponudili še kaj več od jote in ričeta oziroma klasičnih planinskih jedi, pa za to nimamo nobenih možnosti, saj so pač takšni predpisi. Poleg neurejene kanalizacije imamo ogromno stroškov in težav z dobavo energije. Tukaj v sezoni na dan prespi po 200 ljudi, ob vikendih celo 250. Mi pa nimamo elektrike. Lani bi že skoraj sprejeli odločitev, da bi jo do nas napeljali iz doline, kar bi bila po enkratnem posegu, ki se po nekaj letih v naravi sploh ne bi več poznal, dolgoročno najbolj ekološka rešitev. A so temu projektu nasprotovale razne organizacije v imenu varstva narave. Nihče pa se prav ne zaveda, da je prav kurjenje ogromnih količin dizla za agregat, ki nenehno brni, veliko slabše za naravo, kot bi bila elektrika.
Med gorniki ste zelo priljubljeni, kljub temu da ne varčujete z besedami kritike, če je to potrebno, znate pa biti tudi strogi do posameznikov, ki kršijo pravila planinskega bontona. Kaj vas najbolj moti?
Najbolj me iz tira spravijo “planinci”, ki ne spoštujejo hišnega reda in ogrožajo mir vseh drugih. Ob izdaji ključa vsakomur povem, da je po deseti uri mir, a mnogi tega ne upoštevajo. Ko jih nekako spravimo iz jedilnic, kjer se derejo kot živali, gredo v sobe in tam nadaljujejo. Včasih je vse pobruhano. Kredarica je bila znana po tem, da se je lahko dolgo v noč žuriralo, a časi so se spremenili in večina ljudi bi se rada predvsem naspala. Ko jih poskušaš ustaviti, začnejo kričati nate in te zmerjati z bedakom.
Pa se tako obnašajo Slovenci ali tujci?
S tujci na Kredarici nimamo nobenih problemov. Naši ljudje pa se obnašajo, kot da je vse njihovo. Saj to je res, planinske koče so od planincev, a naj se potem obnašajo, kot da so doma, in naj ne kričijo, bruhajo in ne smetijo povsod naokoli. In ne samo naši gostje, tudi mi, ki tukaj skrbimo za goste, moramo spati, da lahko delamo vso sezono.
Koliko pa sploh spite in koliko vas je?
Trenutno nas je deset. Smo ekipa, na katero sem izjemno ponosen. Tukaj gor mora biti ekipa res dobra, da vse štima, in lahko sem vesel, da sploh dobim dovolj ljudi, ki so pripravljeni v takih razmerah in za takšen denar tu delati. Če bi sešteli vse delovne ure, bi bilo ogromno denarja premalo. Spanja je res premalo, štirje vedno vstanejo ob petih, drugi ob pol sedmih. In nato ves dan, do večera delo v kuhinji, pospravljanje sob, čiščenje stranišč … Včasih smo vsi na robu moči, zato je zelo pomembno, da držimo skupaj.
Širna Slovenija vas je spoznala v nedavnem incidentu, ko so pri vhodu v planinsko kočo protivladni protestniki s kričanjem napadli predsednika vlade Janeza Janšo in notranjega ministra Aleša Hojsa. Dogajanje ste komentirali za Slovenske novice, s tem pa ste si nakopali jezo protestnikov.
Seveda mi ni bilo všeč, da so skakali po mizah in sem jim to tudi javno povedal. Potem so mi pisali, da me bodo tožili, in razlagali, da je Tea Jarc zato zlezla na mizo, ker niso imeli odra. Meni je to v vsakem primeru nesprejemljivo, saj miza pač ne more biti oder. Po mojem mnenju politika nima kaj iskati v hribih. Seveda naj politiki hodijo v hribe, a zame so v hribih vsi enaki, pa ni važno, kateri stranki pripadajo.
Kako ste zadovoljni z letošnjim obiskom?
Bilo je precej bolje kot lani, ko zaradi epidemije tujcev skorajda ni bilo. Letos jih je spet nekoliko več, prihajajo predvsem iz Evrope, največ je Poljakov, Čehov, Madžarov, Avstrijcev in Nemcev. Seveda pa je največ obiskovalcev iz Slovenije. Tako smo konec avgusta dosegli toliko prometa, kot smo ga imeli lani vse leto.
Imate pa menda letos zelo velike probleme z oskrbo s pitno vodo! Zakaj?
Res je, pitne vode nam zmanjkuje, trenutno je imamo samo še do sobote. Sicer jo črpamo iz ledenika, a ker ta izgineva, jo je premalo. Tudi to je eden od problemov, ki ga bo treba rešiti, pa nič ne kaže, da kdo o tem sploh premišljuje. Ledenik bo prej ali slej izginil, saj vidite, kako klavrno majhen je. A očitno bo res prej zmanjkalo vode, kot bo kdo kaj naredil.
In kaj boste naredili, če vam je zmanjka?
Predčasno bomo morali zapreti Triglavski dom in oditi v dolino. Brez vode ga ne moremo oskrbovati.
Vode torej zmanjkuje, kot sem slišala na recepciji, pa bi mnogi radi imeli v sobah celo kopalnice in tuše … Kaj jim rečete?
S temi, ki bi se radi tuširali in imeli celo svojo kopalnico, se pošalim, da naši džakuziji trenutno ne delajo.
Tina Horvat
