NAŠ STIK
Maj 1999: Pršivec ni znan le kot planinski cilj pač pa eno najpomembnejših speleoloških območij Vzhodnih Julijskih Alp.
REKREACIJA
Višje ko se vzpenjamo, manj macesnov – teh slikovitih bojevnikov z viharji – nam ovira prostrane razglede na vse strani. Nad krošnjami globokih gozdov obsežne fužinske planote se pokažejo bližnji gorski velikani nad katerimi kraljuje slovenski prvak. Nad jezerom, ki ga vidimo kot iz visoke stolpnice ali iz letala, se trgajo meglice, ki odstirajo pogled na živahni kotel globoko pod nami.
Morda bo lahkoten sredogorski izlet na hišno bohinjsko goro potekal ravno tako, kot je opisano zgoraj. Pa tudi če ne bo, vam turo na Pršivec, 1761 m, nad Bohinjem vseeno toplo priporočam. Najjužnejša vzpetina fužinske planote se proti severu staplja z valovitim kraškim območjem fužinskih planin, na južni strani pa prepada proti Bohinjskemu jezeru s strmimi stenami in gosto poraščenimi pobočji. Gora slovi kot izreden razglednik, saj se nad planoto dviga v tolikšni meri, da nam pogleda nič ne ovira. Zato bomo z vrha videli daleč. Bližnje bohinjske gore: Vogle, Debeli vrh, Ograde in Stoge bomo imeli kot na dlani, za njimi osrednje triglavsko pogorje z očakom, zahodno veriga Tičaric in Zelnaric, Veliko Špičje, Krnska skupina, na nasprotni strani Spodnje Bohinjske gore, Ratitovec z Jelovico. Kdaj naj se odpravimo na pot? V zgodnjem poletju bomo lahko na prostranih vršnih travnatih poljanah občudovali izreden cvetlični vrt (omenimo le bohinjsko peruniko, Iris cengialti f. vochinensis), Tine Mihelič pa nam v Bohinjskih gorah (Sidarta) priporoča jesen, ko je »čas zlatih macesnov in dolinskih megla«.
Že v prejšnjem stoletju je bila v bližini vrha v Dolu pod Stadorjem odkrita jama Zlatica. Naključno odkritje Brezna pri gamsovi glavici leta 1968 pa je imelo za posledico temeljita jamarska raziskovanja pršivskega krasa. Tako so bila odkrita še: Brezno Martina Krpana, Majska, Cefizlova in Botrova jama. Vsa brezna sodijo v isti sistem, kar potrjujejo odkriti prehodi med njimi in barvanje vode. Jamarji so raziskali velik del brezen, ni pa jim uspelo prodreti vse do višine Bohinjskega jezera. To jim je preprečila ožina v globini 776 metrov. Vseeno je Brezno pri gamsovi glavici s svojimi 817 metri ena najglobljih slovenskih jam. Vse omenjene jame, razen Zlatice nad potjo planina Viševnik-Črno jezero, so nedostopne brez jamarske opreme. Lahko si ogledamo vhod v Majsko jamo ob poti Pršivec-planina Viševnik in vhod v Brezno pri gamsovi glavici tik ob poti med Vogarjem in planino Viševnik. Zanimivo pa je tudi potikanje po kraškem svetu v bližini vrha. Na vsakem koraku bomo v razdrapanem, z ruševjem in macesni poraščenem kamnitem svetu naleteli na zanimive sledove prelomov, vrtače in brezna.
Zanimivost Pršivca je tudi jama Govic. Vhod v jamo se skriva v bližini Ukanca v strmih južnih pobočjih gore. Do tja se lahko vzpnemo s sprehajalne poti ob jezeru (lažje plezanje). Cevasti rov vodi poševno navzdol, na 105 metrih globine je sifonsko jezerce. Podvodni del Govica so potaplači raziskali do globine 45 metrov, kar je 16 metrov pod gladino Bohinjskega jezera. Za obiskovalce je poleg ogleda vhoda zanimiv tudi naslednji pojav: v času močnih nalivov sifonsko jezero hitro naraste, da vode bruhnejo skozi ozki vhodni rov pod silnim pritiskom na plano in padajo v razpenjenem slapu v hudourniško strugo, ki se konča v jezeru. Takrat sprehajalna pot ob severni obali ni prehodna, občasni slap lahko vidimo s ceste, bobnenje slapu pa slišimo po celem Ukancu. Vendar se Govic kaže v takšni divji obliki le nekaj ur. Ko se vodno zaledje v stenah Pršivca izčrpa, slap usahne.
Naštejmo še poti, po katerih se lahko odpravimo na vrh. Običajni pristop poteka s Kosijevega doma na Vogarju po južnem zelo razglednem robu (s parkirišča nad Staro Fužino dobre 3 ure, pot si lahko skrajšamo z gozdno cesto skozi dolino Suhe). Druga možnost je mimo Koče na Planini pri Jezeru (s planine Blato dobri dve uri). Bolj izkušeni gorniki imajo prav tako dve možnosti: od Koče pri Savici čez Komarčo in planino Viševnik (3 ure) ali po izredno zanimivi neoznačeni stezici čez južne strmali Pršivca (4 ure). Severna stran gore je prepredena z več markiranimi potmi, ki jih lahko uporabimo v sestopu. Pri iskanju poti nam bodo v pomoč opisi iz dveh Miheličevih vodnikov Julijskih Alp (PZS in Sidarta), opis neoznačene stezice pa najdemo v vodniku Manj znane poti slovenskih gora (Sidarta). Še zemljevida: Bohinj, 1:25.000 (PZS) in 1:15.000 (Alpinum)
Vladimir Habjan