Železar, 19. september 1974
Ob 200-letnici rojstva našega prvega gornika Valentina Staniča, je Planinska zveza Slovenije na Staničevem domu pod Triglavom, v nedeljo, 15. septembra, odkrila spominsko ploščo temu velikemu alpinistu. Na to prireditev je bilo povabljenih mnogo gostov, predstavnikov planinskih društev in drugih. Prišlo je mnogo Staničevih rojakov iz njegove vasi Bodrež. Na slovesnost so prišli tudi člani pevskega zbora Lira iz Kamnika.
Najprej je pevski zbor zapel pesem Jakoba Aljaža Oj Triglav moj dom, zatem pa je Staničevo življenje opisal predstavnik Planinske zveze Slovenije Tone Strojin, ki je med ostalim dejal: Valentin Stanič je bil duhovnik. Poleg tega stanu je bil še pisatelj in pesnik, učitelj in ljudski zdravnik, tiskar in sadjar, kmetovalec in znanstvenik, predvsem pa alpinist. Zaradi vseh teh dejavnosti je bil med ljudstvom priljubljen. Valentina Staniča lahko imenujemo našega prvega alpinista. V tistih časih je bilo izredno dejanje hoditi v gore, to še tembolj, ker so v gorski svet upali le redki srčni možje, pa še ti v spremstvu preizkušenih in vajenih domačinov. Bil je tudi prvi turist na Grossglocknerju in drugih vrhovih v Avstriji okrog Salzburga, kjer je študiral. Obogaten z izkušnjami s salzburških gora, se je leta 1802 spet vrnil v domače kraje in kot četrti človek po vrsti stopil na teme očaka Triglava. Staniča lahko imenujemo prvega zimskega alpinista doma in na tujem. Bil je začetnik nove dobe alpinizma — hoditi v gore brez vodnika. Niti Nemci, niti Angleži niso imeli takrat takega alpinista, kot Slovenci. Toda slava našega alpinista ne bi bila tako velika, če Stanič ne bi imel naslednikov: dr. Klemena Juga, dr. Henrika Tumo in drugih.
Govoru je sledila recitacija pesmi, ki je bila zložena prav v spomin Valentinu Staniču. Pevski zbor je na koncu zapel še nekaj pesmi? Mnogo udeležencev te slovesnosti je preživelo lep dan v gorah. Razšli smo se z željo, da se čez štiri leta, ko bomo praznovali 200-letnico prvega pristopa na Triglav spet srečamo.
