Primer rangerke SJ Joslin in spor o svobodi govora v Yosemiteju

Shannon »SJ« Joslin

V Yosemitih v tamkajšnjem narodne parku se je razvil primer, ki presega meje parka in se dotika vprašanja svobode govora, identitete ter političnega pritiska na javne uslužbence. Shannon »SJ« Joslin, nekdanja rangerka in biologinja, ki se identificira kot nebinarna oseba, je bila odpuščena po tem, ko je maja 2025 skupaj z drugimi plezalci na El Capitanu razobesila veliko transspolno zastavo. Zastava je visela tri ure in je bila mišljena kot odgovor na poteze Trumpove administracije, ki je začela odstranjevati omembe transspolnih oseb z vladnih spletnih strani, tudi na straneh National Park Service.

Joslin je bila avgusta 2025 odpuščena, dva druga zaposlena pa sta bila suspendirana. Hkrati je vodstvo parka uvedlo strogo prepoved obešanja kakršnihkoli zastav ali transparentov na naravne znamenitosti, pri čemer je bila nova politika datirana na isti dan, ko je bila zastava razobešena, a uradno objavljena šele naslednji dan. Po navedbah tožbe so Joslin sporočili, da incident obravnavajo kot kazenski primer, in čeprav ni bila obtožena, ji nikoli niso sporočili, ali je preiskava zaključena.

V ponedeljek je Joslin vložila tožbo proti Ministrstvu za notranje zadeve in National Park Service na zveznem sodišču v Washingtonu. V njej trdi, da je bila odpustitev nezakonita in politično motivirana ter da je šlo za kršitev pravice do svobode govora in pravic po Privacy Act. Zahteva vrnitev na delovno mesto in sodno zagotovilo, da bo svoboda izražanja v Yosemiteju spoštovana.

Primer je sprožil burne odzive. Organizacija PEER (Public Employees for Environmental Responsibility) je poudarila, da v zgodovini parka ni nobenega primera, kjer bi bil kdo kaznovan zaradi obešanja zastave na El Capitanu. Odvetniki, ki zastopajo Joslin, trdijo, da je bila kaznovana zato, ker je izrazila sporočilo, ki ga administracija ni želela videti. Pretekli primeri kažejo, da so plezalci na El Capitanu že večkrat obešali politična sporočila — od transparentov proti genocidu v Gazi do protestov proti rezom v proračunu National Park Service — brez posledic.

Joslin pravi, da se ne bo umaknila. Po njenih besedah je njen primer del širšega boja proti poskusom utišanja manjšin in javnih uslužbencev, ki se ne strinjajo s politiko trenutne administracije. »Ne bom sedela križem rok,« je povedala. »Tožba je moj način, da branim temeljne pravice — ne le svoje, temveč pravice vseh, ki delajo za državo in vseh trans oseb v ZDA.«

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja