Smer ima zdaj 23 novih svedrovcev
Na 17. ovinku Vršiča je Sašo Marković znova postavil enega izmed mnogih možicev in se zazrl v steno Prisojnika — v steno z najlepšim obrazom. Spraševal se je, kako je to mogoče. Je res stvaritev narave? Ali je imel prste vmes človek? Obraz je bil čaroben, skorajda ujet velikan v skali. In takrat se je porodila ideja: bi se mu lahko približal, ga dotaknil, si ga ogledal pobliže — morda celo preplezal?
To misel je delil z Matejem Balažicem, ki je idejo takoj zagrabil. Brez pomisleka. Sašo je za trenutek podvomil — ali je pripravljen? Bi moral počakati še leto? A priložnost je bila tu, morda edina. In tako je iz naivne zamisli nastal projekt.
Smer Obraz Ajdovske deklice je stara, redko plezana in tehnično zahtevna ter še ni bila preplezana prosto. V njej plezalec visi kot pršut v vetru, premaguje strehe in previse, ki zahtevajo natančnost, moč in pogum. Hitro je postalo jasno, da so stari svedri dotrajani. Za najvišjo raven varnosti je bilo treba smer preopremiti. Avtor smeri, Silvo Karo, je dal soglasje, Planinska zveza Slovenije pa je zagotovila nove svedrovce. Kline sta imela, vmesna varovala tudi, vrtalnik je bil pripravljen. Plan je bil jasen — sledila je le še izvedba.
9. avgusta ob šestih zjutraj se je začelo. Bolj ko sta se bližala steni, bolj je obraz postajal strašen. Poteze so se spreminjale v brutalne previse, gladke plate in viseče strehe. Kot da bi te nekdo gledal navzdol — mogočno in neizprosno.
Napredovala sta počasi in premišljeno, od svedra do svedra. Ob pol desetih sta se vrnila k avtu — izčrpana, a brez obžalovanj. Smer je za Saša nekaj posebnega. Spomin, ki ga bo hranil v srcu.
Prisojnikova stena ima obraz, ki ga ni moč prezreti. A Sašo v svojem opisu pravi naj te (bralec) lepota ne zavede — smer zahteva skoraj več, kot zmoreš. Če pa imaš željo poljubiti njeno lice ali vtakniti metulja v njeno obrv, pojdi — a po pameti in z izkušenim soplezalcem. Smer ima zdaj 23 novih svedrov, ki omogočajo varno tehnično plezanje skozi previsno steno.
Na koncu se je Sašo zahvalil Mateju Balažicu — za voljo, kondicijsko pripravljenost, izkušnje in znanje. Brez njega ta vzpon ne bi bil mogoč.
Pa srečno — vsem, ki se bodo podali k obrazu Ajdovske deklice … https://www.pdtam.org/blog/obraz-ajdovske-deklice
Pri vseh omejitvah, ki jih uvajajo gorske občine in TNP, pa pustijo prosto obdelavo tega naravnega spomenika in čudeža narave. Aja, težko je tam zaračunati parkirnino, tudi za lovce ni zanimiva.