Pred dvajsetimi leti prvi smučal z Everesta

Slovenske novice 16. september 2020

OBLETNICA SMRTI

Danes mineva eno leto od tragične smrti Dava Karničarja v domačem gozdu. Na smučkah z najvišjih vrhov vseh celin.

Na pokopališču pri cerkvi svetega Ožbolta na Jezerskem so 19. septembra lani pokopali k mami Anici, očetu Andreju in bratu Luki 56-letnega vrhunskega alpinista in alpinističnega smučarja Dava Karničarja. Prizanesli so mu vsi gorski vrhovi na svetu, po katerih je hodil, plezal in smučal, življenjsko pot je na današnji dan lani končal pod svojimi Grintovci, ko je v domačem gozdu podiral drevje in ga je smrtno zadela debela smrekova sušica, ki jo je odlomilo padajoče drevo.

2 knjigi sta izšli o njegovem spustu s strehe sveta.

Bil je eden od petih otrok zakoncev Karničar, dolgoletnih oskrbnikov Češke koče na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim, ob sestri Irmi ter bratih Izidorju, Luki in Andreju, vsi so od najmlajših let preživljali vsa poletja v hribih okrog planinske koče, ostre alpske zime pa velik del na debelo zasneženih strminah nad rojstnim krajem. Poleti so vsaj malo plezali, pozimi pa smučali. Trije od mladih Karničarjev so se v zrelih letih življenja deloma ali popolnoma posvetili goram.

Brat umrl v helikopterski nesreči

Luka, letnik 1956, po poklicu srednješolski profesor, je bil alpinist, gorski reševalec in vrhunski smučar. Manj znano je, da velja za pionirja smučanja z najvišjih vrhov na svetu. Leta 1983 je z Matejem Kranjcem prvi smučal z vrha 7495 metrov visokega Pik Komunizma v Pamirju v nekdanji Sovjetski zvezi, kar je bil dolga leta najvišji slovenski tovrstni spust. Preplezal je več kot tisoč alpinističnih smeri, skupaj z bratoma Davom in Drejcem je presmučal skoraj vse najzahtevnejše smeri v slovenskih gorah. Bil je ravnatelj šole v Preddvoru, ko ga je vzela gora: na vajah gorskih reševalcev letalcev leta 1997 se je na Okrešlju zgodila huda helikopterska nesreča, v kateri so poleg njega umrli še štirje gorski reševalci. Andrej, letnik 1970, ki ga vsi poznajo kot Drejca, je najmlajši od otrok nekdanjega oskrbnika Češke koče. Bil je v senci brata Dava, dokler nista leta 1995 skupaj smučala z vrha himalajske 8091 metrov visoke Anapurne. Pred tem je presmučal vzhodno steno 4407 metrov visokega alpskega Matterhorna, večkrat je smučal z vrha najvišje evropske gore, 4807 metrov visokega Mont Blanca, tudi z bratom Lukom je smučal z marsikaterega slovenskega velikana. Na smučanju z Anapurne so mu zmrznili vsi prsti desne noge in takrat je nehal smučati v najvišjih gorah. Sicer pa je Drejc, gorski reševalec z vsemi licencami, končal študij na ljubljanski fakulteti za šport, bil pet let oskrbnik Češke koče, po smrti brata Luke je za več kot dvajset let prevzel vodenje Gorske reševalne službe na Jezerskem, zdaj pa je družinski oče, kmetovalec in župan občine Jezersko.

Svetovni dosežek

Najbolj znan Karničar je kajpada Davo, letnik 1962. V zelo mladih letih je bil tekmovalec v alpskem smučanju, tudi slovenski smučarski prvak in balkanski podprvak, tekmovalec v svetovnem smučarskem pokalu, potem pa solidno plačan serviser švedskih smučarjev, dokler mu ni bilo nekega dne dovolj vsakodnevnega drgnjenja tujih smuči, kot je nekoč dejal, in se je posvetil svojim hribovskim strastem.

Ne najtežje, a najneprijetnejše mu je bilo smučanje z afriškega Kilimandžara.

Svetovni dosežek je bilo njegovo neprekinjeno smučanje z vrha sveta, z 8848 metrov visokega Mount Everesta, v bazni tabor pod goro. Zgodilo se je 7. oktobra 2000, bil je prvi človek na svetu, ki mu je to uspelo. Konec istega leta sta o tem podvigu izšli kar dve knjigi. Eno, Prvi na smučeh z Everesta, ki jo je izdala Založba Slovenskih novic Slon, je napisala takratna novinarka Delove hiše Maja Roš, ki je odpravo spremljala iz baznega tabora pod najvišjo goro sveta, drugo, Z Everesta v založništvu Mythosa, d. o. o – Agencije PRestige, so napisali Davo Karničar, Tadej Golob in Urban Golob. Tadej je bil tudi eden od petih Slovencev, ki so na tej odpravi poleg še dveh Nepalcev priplezali na vrh.

Ko je Davo Karničar prismučal z najvišje gore sveta, je sklenil pod isto streho spraviti še najvišje vrhove drugih celin. In je priplezal na enega za drugim še na preostalih šest, se na vrhu iz alpinista prelevil v smučarja in se odpeljal v dolino. Tako je ob everestovskem prvenstvu postal še prvi na svetu, ki je smučal z najvišjih vrhov vseh celin.

Ustavili so ga oboroženi čuvaji

Ne najtežje, a najneprijetnejše mu je bilo smučanje z afriškega Kilimandžara. Imel je smuči na ramah, ko so ga med vzponom proti vrhu ustavili oboroženi čuvaji tamkajšnjega narodnega parka, mu razložili, da je tod dovoljeno le hoditi, in ga poslali nazaj. Ni znano, ali mu je božja previdnost ob odhodu iz Slovenije dala v prtljago še par zelo kratkih smuči, ki jih je v svoji afriški dolinski bazi vtaknil v nahrbtnik, se »sprehodil« na vrh gore, si zvečer, ko so vsi odšli proti dolini, pripel dilce na noge, napravil prve zavoje po vulkanskem drobirju in nato zapeljal na belo pobočje, ki si ga je med vzponom natančno ogledal.

Eden od Davovih neuresničenih načrtov je smučanje z druge najvišje gore sveta, 8611 metrov visokega K2, drugi je njegovo gorniško središče nad Jezerskim, ki ga je zaradi pomanjkanja denarja urejal več let. Usoda, v katero je verjel, vendar se ji ni prepuščal, mu je namenila prezgodnji večni počitek pri svetem Ožboltu.

Marjan Raztresen