Pozabljeni biseri

S kratkim opisom in orisom podajam nekaj aktualnih informacij o manj znanih in poznanih stenah Karavank in gora nad dolino Kokre.

14. marca – že v obilni odjugi – sva z Žigom Šterom (AO Kranj) plezala na severni strani Velikega vrha v Košuti. Opazila sva trak, ki se je potegnil desno od največje skalne glave v steni. Plezala sva vseskozi po snežno-lednem traku, strmo svečo pa sva zaradi slabega ledu preprosto obšla po skalnem delu na desno strani sveče. V zgornjem delu je sledilo prijetno in lahko plezanje v izraziti grapi vse do vrha stene. Težave na katere sva naletela v smeri: (90°, 50° – 70°, 400 m). O vzponu sva informirala Aljaža Anderleta, ki je dejal, da je spodnji del do izrazite grape najbrž preplezan prvič.

Pred tem sem v zelo dobrih razmerah (trd sneg prilepljen na skalo) preplezal smer BeRe (Bence – Rožič) (80°, 50°- 60°, IV, 400 m), ki poteka desno od smeri Ipsilon. Slednja smer je letos prav tako ponudila uživaško plezanje v dobro sprijetem snegu na skalo. (Glej steno z vrisano linijo in označenimi vstopi v smeri: 1. Ipsilon, 2. BeRe (Bence-Rožič), 3. Prontarska.)

V stenah nad Kokro sem se letos zagnal raziskovat pozabljeno severozahodno steno Kalškega grebena. Izhodišče za steno je kmetija Suhadolnik (900 m). Od tu pa vse do stene potrebujemo slabo uro hoda. Slednja ponuja razgibanost in čudovite prehode iz strmejše skale v položnejši svet in obratno. Že v poletnih mesecih sem preplezal več lažjih smeri, v zadnjem mesecu in pol pa sem opravil dva zimska vzpona. V smereh sem naletel na težave 80°, 40°-70°, IV v skali. Stena je visoka 700 m (odvisno v katerem delu stene plezaš), sestopiti pa je najbolje in najlažje na Cojzovo kočo in od tam nazaj k Suhadolniku. Predvidevam, da so generacije alpinistov to steno že ”obdelovale”, čeprav v steni kakšne večje količine železja ne najdeš.

Kalški greben: A: Neznana smer po široki grapi, 80°, 40° – 70°, III v skali, 550 m
B: Neznana smer z zanimivimi prehodi v skali 80°, 40° – 70°, IV v skali, 600 m

Letošnjo zimo nas je vseskozi mikala in vznemirjala jugozahodna stena Kočne s svojo razgibanostjo in skrivnostnimi prehodi ter številnimi trakovi, ki so se letos potegnili preko stene. A sta nas na žalost toplo obdobje in odjuga prehitela.

Matej Mejovšek

KOMENTARJA:

Tone Škarja, 26. 03. 2004

V območju A in B na Kalški Greben sem sam plezal že pred manj kot 10 leti, še prej so plezali Kranjčani (Zaplotnik, Štremflja), pa tudi pred njimi je morala biti stena že preplezana, saj je v dobrih snežnih razmerah idealna. Sam sem izstopil prvič kakih 30 m levo (vzhodno) od vrha, drugič pa skoraj naravnost nanj. Obakrat sem do vstopa prečil s Kokrskega sedla poševno navzdol, kar je bilo v trdem in delno ledenem snegu kar naporno, zato pa sem bil čez Kalce potem hitro pri avtu v Bistrici.

Primož Švigelj, 26. 03. 2004

V pomanjkanju literature mi (nezanesljiv) spomin postreže z naslednjimi podatki: Kranjska smer, 1971, Nejc Zaplotnik Smer dvodimenzionalnega polža, 1974, Andrej Štremfelj, Matjaž Dolenc Morebitnim izpuščenim soplezalcem se oproščam in jih vabim, da dopolnijo podatke. Ponavljalci so dodali še razne (predvsem izstopne) variante.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja