Posredovanje letalske reševalne ekipe iz Trenta, usposobljene za nočne stenske operacije, je bilo nujno; moški je bil v nevarnosti, da izkrvavi
Reševalna akcija je potekala v noči med soboto 21. in nedeljo, 22. junija na mejnem grebenu Mangarta na višini 2400 metrov. Šlo je za poškodbo noge. Planinec se je s Fužin na greben povzpel po Via della Vita.
Slovenska gorska reševalna služba bovški gorski reševalci so bili aktivirani okoli 21. ure. Bi pa morali posredovati peš (žal vojska in policija za nočno vitlanje nimata usposobljenega kadra in delujeta le v vidnem delu dneva – tu bi morala nastopati celotna profesionalna posadka, kar pa zaradi vključenosti prostovoljcev …), zato so bili aktivirani rabeljski gorski reševalci – postaje Cave del Predil italijanske reševalne službe. Edino plovilo, ki je bilo ponoči sposobno izvesti reševanje na grebenu, je bilo (tako) tisto iz Trenta, ki so ga tja poslali.
Poškodovanega moškega so pobrali z vitlom in ga odpeljali na helikoptersko pristajališče Campoformido. Njegovo stanje je bilo resno. Operacijo, ki jo je koordiniral Sores iz Furlanije – Julijske krajine, so končali ob 2. uri zjutraj.
Pestra sobota za bovške gorske reševalce
Posredovali so v treh intervencijah, pri vseh je šlo za zlome spodnjih okončin. Zlom noge v soteski Fratarica, zlom noge med Zadnjico in Prehodavci še posebej izpostavljajo nesrečo oziroma zdrs planinca na Slovenski poti na Mangartu na približno 2550 m. Po padcu približno 40-50 metrov, se je planinec na srečo ustavil tik nad prepadom s hudimi poškodbami noge. Zaradi megle helikopter na kraju ni mogel posredovati, je pa v bližino prepeljal bovške gorske reševalce ter zdravnico iz GRS Ljubljana. Poškodovanca so z vrvno tehniko na klasičen način najprej potegnili na vrh Mangarta.
Štafetni spust po Slovenski poti ni prišel v poštev, saj je pot zaradi padajočega kamenja izredno nevarna.
Sestopili so po Italijanski poti v smeri Mangrtskega sedla. Vmes je bilo potrebno izdelovati sidrišča za varnejši transport. Na Italijanski strani se je vmes nekoliko “razkadilo,” zato so skušali preko Italijanskih kolegov gorskih reševalcev iz Rajbla aktivirati Italijanski helikopter. Ob približno 1:00 zjutraj je Italijanski vojaški helikopter ponesrečenca dvignil ter prepeljal v bolnišnico v Videm in prihranil še vsaj 4 urni transport do Mangrtskega sedla. Zahvala gre posadki vojaškega helikopterja Slovenske vojske, kolegom reševalcem iz Rajbla NMP Tolmin ter posadki helikopterja Italijanske vojske. Gorski reševalci posebej poudarjajo pomembnost medsebojnega sodelovanja Slovenia/Italija.
Podrobnejša analiza sledi v naslednjih dneh.
Jernej Fon v FB skupini Slovenski namenski reševalni helikopter: Reševanje Mangart, 21. 6. 2025 – pogled reševalca NMP Tolmin
JEZA. ŽALOST. OLAJŠANJE. VESELJE.
Pozno popoldne nas pokliče kolega reševalec, tudi član GRS Bovec. Na Mangartu so štirje planinci, eden naj bi bil huje poškodovan. Kot običajno helikopter prepelje ekipo GRS in opremo do bližine kraja nesreče – a tokrat je gora ovita v oblak, zato neposredno reševanje z vitlanjem ni mogoče.
Po oskrbi poškodovanega se pokaže odprtina v oblaku – končno priložnost za prilet helikopterja. GRS Bovec pokliče helikoptersko ekipo.
Odgovor je šokanten:
“Pristali smo na Brniku. Danes ne bomo več posredovali.”
Reševalci GRS Bovec so tako prisiljeni huje poškodovanega pohodnika klasično transportirati v dolino – čez skale, sneg in jeklenice. Medtem nas, ekipo NMP Tolmin, redno obveščajo, saj bo ob sestopu potrebna tudi naša pomoč. Odhitimo proti Mangartskemu sedlu, 1 uro vožnje od Tolmina.
V tem času GRS Bovec stopi v stik s kolegi čez mejo. Italijanska gorska reševalna služba se dogovori s helikoptersko ekipo iz Trentina. Okoli 1. ure ponoči nad nami zaropoče helikopter – noč je jasna, vsi upamo, da bo vitlanje uspešno.
In je.
V popolni temi izurjena italijanska helikopterska ekipa dvigne poškodovanca na krov in odpelje v bolnišnico.
Kaj si misliti? OLAJŠANJE in VESELJE, da je reševalcem uspelo spraviti poškodovanca v bolnišnico.
Po drugi strani pa JEZA IN ŽALOST nad sramotnim sistemom helikopterskega reševanja v Sloveniji in posamezniki, ki jim je vseeno za poškodovance in kolege (PROSTOVOLJCE), ki se trudijo po najboljših močeh. Z gotovostjo lahko trdim, da bi ob boljšem sistemu helikopterskega reševanja, bile posledice, ki jih bo imel poškodovanec manjše.
Sloveniji in vplivnim posameznikom je popolnoma vseeno za nas. V tem primeru je bila sreča, da je intervencija potekala na državni meji, da so GRS Bovec v dobrih odnosih s sosedi in da Italjanski reševani službi ni vseeno za soljudi.
Zapis je mnenje posameznika in ne odraža mnenja soudeležencev.
