Po slovenskih planinah

Izlet preko Velike planine — Konja – Ojstrice – mimo Rinke — Okrešlja — na Kamniško sedlo

Kamniške planine so poleg očaka Triglava zaradi svoje izredne lepote in pestrosti najbolj priljubljen cilj planincem in izletnikom. Med vsemi izleti v to pogorje je pa eden najlepših zopet ta, ki ga prinašamo danes v slikah ter je z lahkoto premagljiv tudi za docela neizvežbane planince, ženske in krepkejšo deco.

Če se odpeljemo s popoldanskim vlakom iz Ljubljane v Kamnik in jo mahnemo skozi Mekinje mimo znamenitega Sv. Primoža (892 m) čez Pasje peči (1300 m) in mimo Male planine, smo v 5 urah na Veliki planini (1666 m), kjer v sijajno oskrbovani in vse leto odprti koči prenočimo. Velika planina je znana po svojem bujnem rastlinstvu in jako razvitem zimskem športu. 

Naslednje jutro zgodaj odidemo preko planine Rzenik po izborno zavarovani poti na Konja (1803 m), od koder imamo najkrasnejši razgled na vse Kamniške planine. S Konja odidemo na Presedljaj (1610 m), odkoder vodi leva pot v Bistrico in desna v Luče. Mi jo mahnemo po srednji na Korošico (1808 m) pod Ojstrico, kjer se v lepi, v švicarskem slogu zidani koči po 5 urni hoji odpočijemo. Tudi ta pot je brez vsake nevarnosti, zanimiva pa je zlasti po svojem pestrem rastlinstvu. Po primernem odmoru se napotimo še tisti dan naprej preko Škarij (2240 m) na Ojstrico (2349 m) ali pa pod njo čez Grlo po jako položni poti do prekrasnega slapa pod Rinko. Četrt ure nad slapom stoji Frišaufov dom na Okrešlju (1378 m), ki leži v bajno lepi kotanji med samimi gorskimi velikani ter nalikuje pravemu planinskemu hotelu. Tu zopet prenočimo (od Korošice do Okrešlja je 5 ur) in jo mahnemo potem na Kamniško sedl o (1844 m), kjer se oglasimo v Kamniški koči, nato se pa podamo navzdol v Kamniško Bistrico (601 m), odtod pa v Kamnik na večerni vlak. 

Od Frischaulovega doma do Kamnika smo hodili 6 ur, v naslednjih dnevih se bomo pa z največjim zadovoljstvom spominjali prekrasnega izleta. Najprimernejši čas za ta izlet je od začetka julija do srede septembra. 

Slike št. 3 do 9 je posnel g. J. Skerlep, št. 1 in 2 g. Grabjec, sliko št. 10 pa g. Tavčar.

Ilustrirani Slovenec, 5. julij 1925 – dLib.si

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja