Pionirka (uspešnega) balkanskega himala(j)izma in glas Kosova v gorah sveta
Uta Ibrahimi (rojena 27. novembra 1983 v Gjilanu), samonikla albanska alpinistka iz Kosova, ena najvidnejših gorniških osebnosti sodobnega himalajizma in prva ženska z Balkana, ki je preplezala vseh 14 osemtisočakov. Leta 2017 je postala tudi prva Albanka, ki je stopila na vrh Mount Everesta. A njena zgodba presega športne mejnike – Uta je postala simbol vztrajnosti, poguma in nove identitete Kosova, ki jo v svet prenaša skozi gore.
Otroštvo med gorami in vojno
Uta je odraščala v času, ko je bil Kosovo še avtonomna pokrajina in del Jugoslavije. Njena družina je veliko časa preživela v naravi – v Sharru, na kampiranjih, na dolgih poletnih potovanjih. Šport je bil del njenega vsakdana; igrala je košarko za klub iz Gjilana. A vojna je prekinila otroštvo in sanje mnogih.
Tri mesece je njena družina preživela zaprta v hiši, z zastrtimi okni, med bombardiranjem in obiski vojske. Uta je bila stara 15 let. Izkušnja jo je zaznamovala, a tudi utrdila: »Vse to nas je naredilo močnejše. Naučilo nas je, da moraš iz življenja vzeti, kar ti ponudi.«
Od marketinga do gora
Po študiju ekonomije in marketinga na Univerzi v Prištini je Uta začela kariero v oglaševanju. Delala je kot direktorica agencije Ogilvy Karrota, sodelovala z DokuFestom in vodila številne projekte. A gore so jo vedno vabile nazaj.
Prelomni trenutek je prišel po vzponu na Mont Blanc. Vrnila se je v pisarno, pogledala računalnik in rekla: »Ne morem več. Zbogom.« Leta 2015 je zapustila marketing in se posvetila goram.
Leto kasneje je ustanovila Butterfly Outdoor Adventures, podjetje, ki promovira kulturo, pohodništvo in turizem v Kosovu. Leta 2019 je sledila še Utalaya Foundation, ki združuje okoljevarstvo, enakost spolov in gorništvo.
Vzpon v Himalajo
Uta je v Himalajo prvič odpotovala leta 2016. V enem letu je preplezala več šesttisočakov, nato pa leta 2017 in 2018 pristopila na Everest in Manaslu. Sledil je ambiciozen projekt: vseh 14 osemtisočakov.
To je bil devetletni maraton vztrajnosti, tveganj in osebnih preizkušenj:
– na Dhaulagiriju je izvedela, da je umrl njen oče – vrnila se je in ga v njegov spomin preplezala še enkrat, na njegov rojstni dan,
– na Šiša Pangmi je bila priča plazu, ki je odnesel štiri plezalce,
– na Kangčendzengi je izgubila prijatelja iz odprave,
– na Rragami Peak v Albaniji jo je zadel 50‑kilogramski kamen in ji zlomil več kosti,
– a Nanga Parbatu je komaj ušla padajočemu ledu,
– na Gašerbrumu I je doživela nevarno pomanjkanje kisika.
A nikoli ni odnehala. »Te izkušnje sem iskala. To je pot, ki sem si jo izbrala.«
Ko je maja 2024 stopila na vrh Kangčendzenge, je postala prva ženska z Balkana, ki je uspešno pristopila na vseh 14 osemtisočakov, in prva oseba iz Kosova, ki ji je to uspelo.
Glas Kosova in glas žensk
Uta svoje himalajske projekte uporablja kot platformo za teme, ki so ji blizu: okolje, človekove pravice, enakost spolov in medetnično sodelovanje. Vodi projekte, ki povezujejo mlade iz Kosova in Srbije. Organizira odprave za dekleta, ki se želijo preizkusiti v gorah. Predava v šolah o pogumu, radovednosti in življenjski energiji. Spodbuja razvoj turizma in trajnostnih praks v Sharru in na Via Dinarica.
»Vedno moraš imeti radovednost. Moraš imeti rad življenje. Moraš se potisniti naprej. Nihče ti ne bo prinesel sreče na pladnju.«
Življenje po 14 osemtisočakih
Ko je zaključila projekt, je pričakovala olajšanje. Namesto tega je prišla praznina. Devet let je živela med Himalajo in Kosovom, med baznimi tabori in projekti doma. »Veliko sem zamudila – družino, prijatelje, življenje. A Nepal je postal moj drugi dom.«
Danes Uta še vedno vodi ture, dela z mladimi, razvija projekte in razmišlja o novih izzivih. »Ne bom kar ostala doma. To je moj način življenja. Gore me bodo vedno klicale.«
