Pionir zimskega alpinizma in gorske fotografije
Theodor Karl Wilhelm von Wundt (21. april 1858 – 25. avgust 1929), nemški generalleutnant, alpinist, pisec in fotograf, je eden najpomembnejših pionirjev alpinizma v Dolomitih. Njegovo ime danes nosi stolp v skupini Cadini di Misurina, na katerega je splezal 27. junija 1893, a njegov prispevek presega posamezne vzpone: bil je eden prvih, ki je sistematično dokumentiral gorski svet s fotografijo in besedo.
Sin nekdanjega württemberškega vojnega ministra, prav tako generalleutnanta in prav tako Theodorja von Wundta (1874-1883), je svojo kariero začel kot vojak leta 1875 pri 7. Infanterie-Regiment Nr. 125 v Stuttgartu. Do leta 1911 je bil Wundt povišan v generalmajorja in dobil nalogo poveljevati pruski 59. pehotni brigadi s sedežem v Saarburgu. Čeprav se je leta 1913 upokojil, je bil generalporočnik von Wundt ponovno aktiviran za prvo svetovno vojno kot poveljnik 51. rezervne brigade. Kasneje je bil v letih 1916–1917 poveljnik 18. pruske rezervne divizije.
Alpinist Theodor je svojo strast do gora razvil že v mladosti. Njegova alpinistična dejavnost je vključevala vzpone v Švici, Engadinu, Ortlesu, Oberlandu in predvsem v Dolomitih. Med letoma 1892 in 1893 je opravil več zimskih vzponov na Tri Cine, Monte Cristallo in Tofane, kar je bilo za tisti čas izjemno.
Njegov album »Die Besteigung des Cimone della Pala« (1892) je vizualna mojstrovina, ki prikazuje ne le vrhove Pale di San Martino, temveč tudi gornike med vzponom, vključno z legendarnim vodnikom Michelejem Bettego. Italijanski prevod, »La scalata del Cimone della Pala«, je izšel kot projekt revije Aquile Magazine.
Druga pomembna publikacija je »Wanderungen in den Ampezzaner Dolomiten«, ki jo je leta 1996 prevedla zadruga Cortina kot »Sulle Dolomiti d’Ampezzo (1887–1893)«. V njej najdemo redke opise zimskih plezalnih kampanj, vključno z vzponom na Malo Cino (Cima Piccola di Lavaredo), ki ga je Wundt opravil skupaj z nizozemsko plezalko Jeanne Immink.
Wundt je bil pionir gorske fotografije. Nosil je težko opremo – fotografske plošče, stative, kamere – po strmih stenah vse do vrhov. Njegove fotografije niso le dokumentarne, temveč pripovedne: ujamejo trenutke napora, tišine, skupnosti in poguma. Ohranil je podobe prvih zavetišč, vodnikov, plezalk in alpinističnih skupin, ki so danes dragocen zgodovinski vir.
Constance Maud Walters: partnerka v gorah
Wundt je v Nemčiji spoznal Angležinjo Constance Maud Walters (rojeno 1870), ki je študirala glasbo in nemščino. Bila je izkušena gornica: stala je pod Matterhornom, splezala na Breithorn, Zugspitze in Dreitorspize. Skupaj sta se podala na alpinistično poročno potovanje – najprej na Monte Roso, nato na Matterhorn, v družbi Jeanne Immink.
Njuno skupno življenje in vzpone opisuje knjiga »La strana coppia« Paola Francesca Zatte, ki jo je izdala založba Nuovi Sentieri. V njej najdemo tudi fotografijo iz leta 1917, ki prikazuje navezo z vodnikom Seppom Innerkoflerjem in nosačem fotografske opreme.
Zapuščina in publikacije
Theodor von Wundt je s svojimi deli pomembno prispeval k razumevanju alpinizma kot kulturne in estetske dejavnosti. Njegove knjige, fotografije in vzponi so postavili temelje za sodobno gorsko pripoved. Bil je človek, ki na gore ni le plezal, temveč je znal o njih tudi pripovedovati – v besedi, sliki in duhu. Njegova zapuščina je tako danes dragocena za vse, ki v gorah iščejo več kot le tehnični izziv: zgodbo, zgodovino in človeško bližino.
Hochgebirgstouren im Winter. Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892.
Die Besteigung des Cimone della Pala, Stuttgart, 1892.
Wanderungen in den Ampezzaner Dolomiten, Berlin, 1893.
Wanderbilder aus den Dolomiten, Stuttgart, 1894.
Das Matterhorn und seine Geschichte, Berlin, 1896.
Die Jungfrau und das Berner Oberland, Berlin, 1897.
Engadin, Ortler, Dolomiten, di Theodor e Maud Wundt, Herausgegeben von der Sektion Berlin des Deutschen und österreichischen Alpenvereins, Greiner & Pfeiffer, Stuttgart, 1900.
Hinauf!, Stuttgart, 1913.
Disziplin, Stuttgart, 1915.
Matterhorn, Berlin, 1916.
Ich und die Berge, Berlin, 1917.
Höhenflug, Berlin, 1918.
Das Diadem, Berlin, 1926.
Zermatt und seine Berge, Zürich, 1930.
