Pionirka ženskega alpinizma in vodja prve ženske himalajske odprave – Koganova je plezala tehnično zahtevne smeri, pogosto kot prva v navezi, in se uveljavila kot ena najmočnejših alpinistk svojega časa
Claude Kogan – Trouillet se je rodila 25. februarja leta 1919 v Parizu. Bila je francoska alpinistka, ki je v povojnem času postala ena najvidnejših žensk v svetovnem gorništvu. Njena življenjska pot je bila vse prej kot običajna: izhajala je iz revne družine, pri petnajstih opustila šolanje in se zaposlila kot šivilja. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Nico, kjer je ustanovila podjetje za oblikovanje ženskih kopalk — med njenimi strankami je bil tudi Christian Dior.
V gorništvo jo je uvedel njen mož, alpinist Georges Kogan. Po vojni sta se pridružila elitni skupini Groupe de Haute Montagne in skupaj opravila vzpone v Chamonixu, Dauphinéji, severni steni Druja (1946) in južnem grebenu Aiguille Noire de Peuterey (1949), kjer je Claude plezala kot prva.
Alpinistični dosežki pred Himalajo
1951: Prva odprava v Ande (Cordillera Blanca, Peru) z možem in Nicole Leininger. Georges je opravil prvi vzpon na Alpamayo, Claude pa z Leiningerjevo drugi vzpon na Quitaraju (6.160 m).
1952: Po moževi smrti se je vrnila v Peru in z Bernardom Pierrom opravila prvi vzpon na Salcantay (6.271 m).
1953: V Indiji je kot članica Pierrejeve odprave splezala na Nun (7.135 m) — najvišji vrh, ki ga je do takrat opravila ženska.
1955: Prvi vzpon na Yangra (7.422 m) v pogorju Ganesh Himal v Nepalu z Raymondom Lambertom.
Njeni vzponi so bili pogosto tehnično zahtevni in izvedeni v mešanih ekipah, a je Claude vedno izstopala po odločnosti, natančnosti in izjemni telesni pripravljenosti. V tisku so jo opisovali kot »parižansko oblikovalko, ki je uresničila sanje vsakega alpinista.«
1959: Prva ženska himalajska odprava – Čo Oju
Septembra 1959 je Claude Kogan vodila prvo mednarodno žensko odpravo na osemtisočak – Čo Oju (8.188 m), šesti najvišji vrh sveta. Ekipo so sestavljale alpinistke iz Francije, Belgije, Švice, Velike Britanije in Nepala, med njimi tudi dve hčerki in nečakinja Tenzinga Norgaya. Čeprav so sodelovali tudi moški šerpe, je bila odprava zasnovana kot izraz ženske samostojnosti in vzdržljivosti.
Claude je bila odločena, da popravi neuspeh iz leta 1954, ko je z Lambertom morala obrniti le 500 metrov pod vrhom. Takrat je dosegla rekordno višino za žensko (7.800 m), a jo je neuspeh razjedal. »Imela sem občutek impotentne jeze,« je zapisala.
Tragično se je odprava končala z usodnim plazom 2. oktobra 1959, ki je pod sabo pokopal Claude Kogan, Claudine van der Straten-Ponthoz in dve Šerpi. Vodstvo odprave je nato prevzela Dorothea Gravina.
Zapustila je sled
Claude Kogan je bila več kot le alpinistka. Bila je vizionarka, ki je verjela v enakovrednost žensk v gorah. Njena odprava na Cho Oyu je bila ne le tehnični podvig, temveč tudi kulturni in družbeni manifest. Postala je častna članica Ladies’ Alpine Club in prva ženska, ki je predavala na skupnem srečanju moškega in ženskega alpinističnega kluba v Londonu.
Umrla je stara 40 let, a njena zapuščina živi v zgodovini alpinizma kot simbol poguma, vztrajnosti in pionirstva.
