Železar, 12. september 1974
Po vsakoletnem dnevu planincev v Mežici, bo v nedeljo, dne 15. septembra pod očakom Triglavom pri Staničevem planinskem domu (2.332 m ) veliko planinsko slavje, v počastitev spomina na dvesto letnico rojstva našega velikega planinca svetovnega imena, pionirja plezalnega športa, vodništva in zimskega alpinizma — Valentina Staniča.
Rodil se je pred dvestotimi leti, 12. februarja 1774, v vasi Bodrežu v Soški dolini nad Kanalom. Za časa svojega šolanja v Salzburgu od leta 1792 do 1802 je mladi Valentin zaslovel kot alpinist svetovnega imena. V teh letih je postal pionir planinstva in alpinizma v vzhodnih Alpah, povzpel se je med prvimi na najvišji vrh Watzmana, leta 1800, pa ga opazimo med prvimi pristopniki na Veliki Klek, Grossglockner, leta 1808, pa zasledimo njegovo ime tudi med prvimi pristopniki na Triglav. Valentina Staniča smatrajo planinsko-alpinistični zgodovinarji za zgodnjega predhodnika modernega alpinizma, zato moramo biti tudi mi Slovenci in še posebej planinci i n alpinisti nanj ponosni.
V letih po prvi svetovni vojni je nekdanja nemška Dežmanova koča nad Kotom in Peklom pod Triglavom (ena izmed prvih planinskih postojank pod Triglavom in njegovi soseščini, odprta 31. julija 1887) upravičeno dobila ime po Valentinu Staniču. Pozneje so skromno Staničevo kočo marljivi gorniki z Javornika in Koroške Bele popolnoma obnovili in modernizirali ter jo povečali. Preimenovali so jo v Staničev planinski dom, ki je trenutno ena izmed najlepših slovenskih planinskih postojank v Triglavu in njegovi soseščini. Če že ni največja in najlepša pa je prav gotovo najbolj resnično planinsko gostoljubna.
V počastitev 200-letnice rojstva Valentina Staniča, bo v nedeljo, dne 15. septembra ob 12. uri pod Triglavom veliko slovensko planinsko slavje. Na Staničevem planinskem domu bodo gorniki vzidali spominsko ploščo izdelano po osnutkih in načrtih inž. arhitekta Vlasta Kopača in delo akademskega kiparja Staneta Keršiča, Belača. Odkritje bo združeno s kulturnim programom in slavnostnim govorom.
Janez Krušic
