Mesec, ko imena dobijo glas, gore pa zgodbe
Marčevska številka Planinskega vestnika se odpre s temo, ki je v gorniškem svetu skoraj tako večna kot skala sama: imena. Imena gora, sten, smeri, planin, pa tudi blagovnih znamk, ki jih nosimo na ramenih in v srcu.
Če ste kdaj sodelovali v razpravi o tem, ali je prav Mangart ali Mangrt, Prisojnik ali Prisank, potem veste, da se takšne debate običajno končajo z enim samim soglasjem: da se udeleženci ne strinjajo.
V temi meseca se avtorji poglobijo v izvor poimenovanj, v zgodbe, ki jih nosijo, in v to, kako se včasih prav na imenih lomijo mnenja, identitete in tradicije. Iztok Tomazin pa dodaja še pogled iz prve roke: poimenovanje prvenstvene smeri je eno najlepših opravil, ki jih ima alpinist.
V globino: pogovor z jamarjem Maticem Di Batista
V prvem intervjuju se spustimo v svet, kjer svetloba izgubi pomen.
Matic Di Batista razloži: kaj ga je potegnilo v jame, kako deluje kompas tam, kjer sever ni več sever,
kje je bil najgloblje in kje najdlje, in zakaj je jamarstvo tako zelo drugačno od vsega, kar poznamo na površju.
Gre za pogovor, ki bralca popelje v svet tišine, teme in izjemne vztrajnosti.
Drugi intervju: Marija Kurnik – 94 let, še vedno pleza
Drugi intervju je poklon življenjski energiji.
Marija Kurnik je: alpinistka, pobudnica telovadbe 1000 gibov v ljubljanski Šiški, knjižničarka na PZS, in predvsem 94-letna gospa, ki še vedno pleza in ima rada ljudi.
Njena zgodba je navdihujoča, topla in polna humorja — dokaz, da se ljubezen do gora ne stara.
Potepanja: od Balkana do vulkanov
V potopisnih prispevkih se tokrat avtorji sprehodijo: po Peaks of Balkan, krožni poti med Albanijo, Kosovom in Črno goro, po vulkanih, kjer se zemlja še vedno premika, in s “hitrim Tončkom” postavljajo rekorde v izvirni zgodbi, ki bo navdušila vse ljubitelje gorskega teka.
Dodani so še prispevki o: ruševcu, ukradeni luni pod Osamljeno goro, lačnih svizcih, in kradljivih lisicah.
Varno v gore in 20. festival gorniškega filma
V strokovni razpravi Varno v gore se avtorji dotaknejo aktualnih vprašanj varnosti, odgovornosti in izkušenj v gorah.
Obenem praznujejo 20. festival gorniškega filma, ki je postal stalnica slovenske gorniške kulture.
Z nami na pot: turnosmučarski dragulj Kolmitzen
Mitja Peternel vas vabi v samotno dolino Kolmitzen, kjer se dvigne štirica dvatisočakov: Hoher Wiftel (2524 m), Stellenkopf (2590 m), Laschkitzkopf (2626 m), Sadnig (2745 m).
Gre za turnosmučarsko turo, ki združuje tišino, razgled in občutek odmaknjenosti.
Stalne rubrike
Marčevska številka prinaša tudi vse stalne rubrike, ki jih bralci radi pričakujejo:
– Kolumna Matevža Lenarčiča: Gladiatorski spektakel
– Planinčkov kotiček: Nika Smole o kravi Tini, ki se izgubi
– Strip Anžeta Polšaka o Janji Garnbret in njeni skrivnosti uspeha
– Zdravje: koristi in nevarnosti sončnega sevanja
.- V spomin, Literatura, Planinska organizacija
UVODNIK
Logičnost nelogičnih imen
Marta Krejan Čokl: Pred več kot desetletjem sem se na drugem koncu sveta krohotala ob novici, da sta moja soplezalca in dobra prijatelja v Lanežu nad planino Grohot preplezala prvenstveno smer in jo poimenovala Pa si šla, ti M.(1) Krohotala zato, ker sem vedela, zakaj tako poimenovanje, marsikomu pa se je – dokler na klubski spletni strani nista objavila novice – zdelo seveda nelogično oziroma si ga je vsak razlagal po svoje. Ime je priredba naslova pesmi glasbene skupine MI2, a smer nima nič skupnega z njeno vsebino. Takrat sem v bolivijskih Andih slab mesec odkrivala, kako s kisikom redkejši zrak vpliva name, in poskušala splezati na kako malce višjo goro, medtem ko, kot je v objavi napisal starejši član naveze, “ostajamo ‘starci, ženske in otroci’ lepo v varnem zavetju domačih sten in tu pa tam splezamo kako lepo smer.”. Še vedno se nasmehnem ob misli na to, a ta spomin je zdaj boleč. Lani je namreč odšel Anza, član naveze, ki je plezala med prepevanjem refrena znane pesmi, a on je odšel za vedno. Ime smeri v Lanežu pa je zame dobilo še en pomen …
A ugibanje, kaj pomenijo nekatera imena, je lahko prav zabavno. Na primer ime smeri JLA v Šitah, ki sta jo Krivic in Košir preplezala, preden sta v takratni Jugoslaviji odšla služit vojaški rok. Tako očitna razlaga, a tako napačna! (2) Le o čem ali o kom sta razglabljala Mihelič in Kozjek, ko sta preplezala Parižanko v Debeli peči? Ali Skuta in Štruca v KSA res spominjata na kruh in skuto? Od kod izvor imena Rinka, kot imenujemo več gora nad Okrešljem? In slap. Po kakem obroču, prstanu? Razlage vseh vrst imen se mi zdijo izjemno zanimive, a prav posebej mikavno je, kadar lahko ime izberem sama: nekoč piščancem, mačkam, teličkom, potem lokacijam, kjer smo se kot mulci s hribov zabavali na dolgi poti iz šole, zelo resno in dolgo sem izbirala imena svojih otrok, potem pa sem se spet zabavala, ko sem si izmišljevala imena nekaterih prvenstvenih smeri.
Izbira imena (ali poimenovanje nekoga oziroma nečesa) skoraj nikoli ni le praktična in večinoma je pogojena z osebnimi izkustvi. Največkrat gre za simboliko, identiteto, znak pripadnosti, željo, tudi zaščito ali moč, marsikdaj pa za trenutni vzgib, navdih ali zgolj za zabavo; torej nikakor ne drži, da je v prav vsako od njih zavit vsaj en globlji pomen.
Razlogov, zakaj nekoga ali nekaj poimenujemo s točno določenim imenom, je lahko ogromno, vsak, ki kdaj v življenju dodeli vsaj eno ime ali vzdevek, pa ima za to gotovo vsaj en razlog. Ni tako redko, da ta ostane skrivnost, ime kdaj pa kdaj postane celo vzrok za razprtije. Sploh če gre za obče znana imena, ki (morda) temeljijo na zgodovinski podlagi oziroma tradiciji ali narečju, a se zaradi takih ali drugačnih vzgibov začne pojavljati še kakšno drugo poimenovanje. O nekaterih takih lahko v enem od prispevkov v temi meseca berete tudi v tokratnem Planinskem vestniku – o imenih, ki jih pojasnjujeta druga dva članka, bi težko dvomili ali ugibali, se boste pa med branjem zagotovo zabavali in marsikdaj privzdignili eno obrv – ali obe. Saj veste, to je tisti “aha efekt”.
Veseli bomo, če se boste odzvali in nam predstavili svojo razlago kakega poimenovanja naših orografskih elementov ali predstavili drugo ime gore, hriba, planine, ki jih omenjamo. Mogoče lahko izpostavite kak manj znan, a zanimiv oronim. Če na primer poimenovanja Trupejevo poldne ni težko pojasniti, mogoče kdo ve, od kod ime Mengore? Ali Poprovec? In ali ima Zelnarica kaj skupnega z zeljem?
——
(1) Smer sta 8. 7. 2012 preplezala Ivan Štornik – Anza in Rok Tretjak.
(2) Kratica naj ne bi pomenila Jugoslovanska ljudska armada, ampak Jaz ljubim alkohol.
VSEBINA
UVODNIK
1 Logičnost nelogičnih imen – Marta Krejan Čokl
KO POMEN DOBI IME
4 Katero je pravo – Jure Krejan Čokl
KO POMEN DOBI IME
9 Nomen est omen – Iztok Tomazin
KO POMEN DOBI IME
15 Imena, ki jih oblečemo – Simona Nahtigal
INTERVJU
19 Pogovor z Maticem Di Batista – Mire Steinbuch
POTOPIS
24 Potovanje, ki prebudi vse čute – Jasmina Ačko
KOLUMNA
30 Gladiatorski spektakel? – Matevž Lenarčič
Z NAMI NA POT
32 Skrivnostno turnosmučarsko kraljestvo – Mitja Peternel
PLANINČKOV KOTIČEK
41 Krava Tina se izgubi – Nika Smole
IZVIRNA ZGODBA
44 Le kdo si želi življenja brez pike? – Dušan Škodič
STRIP
47 Skrivnosti Janje Garnbret – Ažbe Polšak
INTERVJU
48 Pogovor z Marijo Kurnik – Marta Krejan Čokl
FOTO ZGODBA
52 Črno-beli vitez rdečih obrvi – Oton Naglost
DOŽIVETJA Z GORA
54 Ukradena luna – Olga Kolenc
PRIGODE
56 Saj ni res, pa je – Simona Nahtigal
DOŽIVETJE
59 Planinarjenje po vulkanih – Damir Šantek
STROKOVNI POSVET
62 Varnejše v gore – Zbrala Zdenka Mihelič
ZDRAVJE
64 Ko poboža sonce – Simona Nahtigal
FILM
66 Prvaki Zlate doline so tudi prvaki festivala – Po poročilu za medije priredil Mire Steinbuch
V SPOMIN
68 Na konicah derez in cepinov – Boris Strmšek
V SPOMIN
70 Eden zadnjih Čedermacev – Igor Dakskobler
73 V SPOMIN
73 LITERATURA
75 PLANINSKA ORGANIZACIJA
