Številka o zgodbah, ki so postale film
Januarska številka Planinskega vestnika vstopa v novo leto z močno, skoraj simbolno temo: gorniški film kot podaljšek pisane planinske besede.
Slovenci smo gore od nekdaj doživljali kot prostor mitov, identitete in skupnosti, Planinski vestnik pa je že 130 let tisti medij, ki te zgodbe zapisuje, ohranja in prenaša naprej. Tokrat pa se prvič zavestno seli tudi na filmsko platno.
Osrednji del številke je posvečen dokumentarnemu filmu ZaPisane gore, ki pripoveduje zgodbo Planinskega vestnika – ne le kot najstarejše še izhajajoče slovenske revije, temveč kot zgodbo skupnosti, prostovoljstva in vztrajnosti.
Film nastaja v času, ko so tiskani mediji krhki, vizualni svet pa hiter in neoseben. Prav zato je toliko bolj dragocen: je dokument sedanjosti in arhiv za prihodnost, poklon ljudem, ki so revijo nosili skozi osem različnih državnih ureditev.
V uvodnem pogovoru scenaristka Mojca Volkar Trobevšek razgrne, kako intimen in odgovoren je proces ustvarjanja dokumentarca. Film ni zgolj tehnični izdelek, temveč dejanje spoštovanja do zgodovine, do ljudi in do gora, o katerih pripovedujemo.
Drugi intervju prinaša pogovor z Tomažem Žgajnarjem, alpinistom, gorskim reševalcem, fotografom in pisateljem. Po knjigah Zaplezane zgodbe in drugih je tik pred izidom njegova četrta knjiga. Žgajnarjev svet je preplet ustvarjalnosti, izkušenj in globoke povezanosti z gorami.
Številka se ozre tudi v zgodovino slovenskega gorniškega filma:
– predstavi Triglavske strmine, prvi alpinistični film pri nas,
– in njegov literarni temelj – pisatelja in scenarista Janeza Jalna.
Ob tem najdemo še druge pripovedi, ki širijo pogled na gorski svet:
– V iskanju macesnov, nežno in srčno zgodbo o iskanju dreves in ljudi,
– fotozgodbo o sončnem pozdravu skozi Prednje Prisojnikovo okno,
– ter izvirno pripoved Distopija gora, ki pokaže, česa si v gorah pravzaprav ne želimo.
Planinski vestnik predstavi tudi najvišja priznanja PZS za leto 2025 ter izpostavi Bojana Pollaka, novega častnega člana PZS – človeka, ki je s svojim delom zaznamoval slovensko planinstvo.
V rubriki Z nami na pot se številka poda na turno-smučarski obisk doline Grossarl v Radstadtskih Turah. Bralci so povabljeni na štiri vrhove:
– Penkopf (2011 m),
– Filmoorshörndl (2189 m),
– Gamskarkogel (2467 m),
– Kreuzeck (2204 m).
Gre za kombinacijo razgledov, snežnih pobočij in tistega zimskega miru, ki ga poznajo le gore.
Kot vedno številka prinaša tudi stalne rubrike:
– Planinčkov kotiček,
– strokovne vsebine o zimskih pasteh v gorah in o posvetu Gore in varnost 2025,
– vremensko rubriko o pojavu strele z jasnega,
– pregled literature, filma, novic in spominskih zapisov.
Posebnost tokratne številke so tudi mini navodila za e-listanje digitalnega Planinskega vestnika, ki bralcem pomagajo pri prehodu v sodobnejše bralne navade.
Januarski Planinski vestnik 2026 je številka o zgodbah, ki so postale film, o ljudeh, ki vztrajajo, in o gorah, ki nas učijo odgovornosti. Je poklon tradiciji in hkrati pogled naprej – k novim načinom pripovedovanja, novim generacijam bralcev in novim oblikam ohranjanja planinske kulture.
Vsebina
UVODNIK
1 Podobe gora, zapisane na film – Dušan Škodič
DOKUMENTARNI FILM O PLANINSKEM VESTNIKU
4 Pogovor z Mojco Volkar Trobevšek – Dušan Škodič
FILM
7 Triglavske strmine in njihovi previsi – Dušan Škodič
FILM
10 Pisatelj in scenarist Triglavskih strmin – Dušan Škodič
IZVIRNA ZGODBA
13 V iskanju macesnov – Mojca Volkar Trobevšek
INTERVJU
18 Pogovor s Tomažem Žganjarjem – Vladimir Habjan
FOTOGRAFIRANJE
22 Pozdrav sonca – Franci Horvat
IZVIRNA ZGODBA
26 Distopija gora – Dušan Škodič
ESTETIKA
30 Od višine se zvrti – Simona Nahtigal
PLANINSKA ORGANIZACIJA
32 Bojan Pollak častni član – Zdenka Mihelič
Z NAMI NA POT
34 Najbližja severna zakladnica velikega snega – Tomaž Hrovat
PLANINČKOV KOTIČEK
41 Nanuk spametuje gospodarja – Mateja Pate
TURNI SMUK
44 Spomladanski Kanjavec – Izidor Tasič
ZNANJE
50 Na turo pozimi – Matej Ogorevc
ZNANJE
56 Varnostni izzivi obiskovanja gora – Miha Pavšek
SLOVENSKA PLANINSKA POT
60 Pot hvaležnosti – Suzana Komperšak
SVETUJEMO
62 Mini napotila za e-listanje – Marta Krejan Čokl
VREME
65 Strela z jasnega – Veronika Hladnik Zakotnik
ALPINIZEM
66 Pester program filmov in predavanj – Mire Steinbuch
NA LEDU
68 Izziv s skušnjavo – Franci Horvat
NARAVA
69 Snežna tvorba – Ivan Premrl
70 LITERATURA
71 FILM
72 PLANINSKA ORGANIZACIJA
74 NOVICE
74 V SPOMIN
Podobe gora, zapisane na film
Dušan Škodič: Gore so bile Slovencem od nekdaj prizorišče zgodb, legend in mitov, pozneje tudi nosilke narodne identitete in ogledalo nekega časa. Ko se je planinska beseda pred 130 leti začela zapisovati v Planinskem vestniku, je dobila trajno obliko; in ko se je preselila na filmski trak, je dobila svoj obraz, gibanje in glas. Tokratna tema meseca se posveča tej povezavi – gorniškemu filmu kot podaljšku pisane planinske besede.
Osrednje mesto tokratne teme s ponosom namenjamo novemu dokumentarnemu filmu, ki bo prikazal zgodbo Planinskega vestnika. Ta ne pripoveduje le o naši najstarejši, še izhajajoči reviji, temveč predvsem o skupnosti ljudi s podobnimi zanimanji, prostovoljstvu in vztrajnosti. Govori o lastnostih in vrednotah, ki naj bi jih imeli vsi planinci, ki gora ne dojemajo zgolj kot brezplačno telovadnico v naravi, ampak dobrino, ki nam je bila dana na voljo, zato smo se do nje dolžni odgovorno obnašati.
Film ZaPisane gore, ki je nastal v času hitrih vizualnih podob in velike krhkosti tiskanih medijev, je obenem dokument sedanjega časa in arhiv za prihodnost. Z njim Planinski vestnik prvič načrtno stopa v filmski prostor, da javnosti predstavi zgodbo trdoživosti, ki je preživela, khmm, če smo popolnoma natančni, kar osem različnih držav oziroma ureditev.
Uvodni pogovor s scenaristko Mojco Volkar ni nevtralno ogledalo, temveč premišljena pripoved o tem, kako zahteven in intimen je proces nastajanja dokumentarnega filma. Iz njenih besed veje zavest, da film ni le tehnični izdelek, temveč odgovornost do zgodovine, do ljudi in skupnega projekta. Tako kot revija tudi film nastaja iz predanosti, pogosto onkraj plačanega dela in z vero, da je o naših gorah vredno pripovedovati zanamcem.
Zgodovinski lok aktualne teme se nadaljuje še z dvema prispevkoma. Triglavske strmine, film iz leta 1932, ni le naš prvi veliki alpinistični filmski projekt, temveč tudi velika zgodba o sporih, avtorskih pravicah, strasteh in pionirskem času slovenskega filma. Njegova burna in trpka usoda opozarja, kako hitro lahko naša kulturna dediščina zdrsne iz spomina, če zanjo zavestno ne skrbimo. Predvsem pa, kako nujno bi jo bilo ohranjati, da ne bo doživela propada kot ruševina pod Triglavom. Če si boste na Youtube želeli ogledali ta naš veliki filmski biser, boste zagotovo že po nekaj minutah obupali in se spraševali, kako nam vedno znova uspe nekaj tako zlahka zapraviti.
V nadaljevanju odpiramo še pogled na lik Janeza Jalna – pisatelja, duhovnika in scenarista filma Triglavske strmine, ki je gore razumel predvsem kot človeški in moralni prostor, kar je mojstrsko opisal v svojih velikih literarnih delih. Njegovo življenje in delo kažeta, kako tesno so bili v preteklosti prepleteni literatura, film, planinstvo in narodna zavest, obenem pa razgalja vse naše človeške šibkosti, ki se jih dobro zavedamo, a jim vseeno z lahkoto podležemo. In ne, niso nam jih ustvarili sodobni spletni mediji, kakor si nekateri domišljajo, samo naplavili so nam jih na površje …
Dokumentarni film ZaPisane gore si boste lahko ogledali v spremljevalnem programu jubilejnega, 20. Festivala gorniškega filma v Cankarjevem domu, ki bo potekal v prvi polovici februarja. Vljudno vabljeni, pridite in spoznajte Planinski vestnik od blizu.
1)Od leta 1895, ko je začel izhajati Planinski vestnik, je njegovo uredništvo delovalo v: 1. Avstro-Ogrska monarhija (do 1918), 2. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (1918), 3. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (do 1929), 4. Kraljevina Jugoslavija (do 1941), 5. Ljubljanska pokrajina (Italija, do 1943), 6. Nemški rajh (do 1945), 7. SFR Jugoslavija (do 1991) in 8. Republika Slovenija. Če smo čisto natančni, se je tudi povojna Jugoslavija dvakrat preimenovala, vendar tega nismo upoštevali, ker je šlo le za spremembo imena, ki ni bila povezana s spremembo velikosti ozemlja ali državne ureditve.
