Svetovna alpinistična nagrada se po desetletju vrača v Oisans
Deset let po nepozabnem dogodku v La Grave–La Meije se Piolets d’Or– najprestižnejše svetovno priznanje za alpinistične dosežke – znova vrača tja, kjer se duh modernega alpinizma prepleta z zgodovino evropskih sten.
Med 21. in 25. oktobrom 2026 bosta Saint‑Christophe‑en‑Oisans in La Bérarde gostila praznik svetovnega alpinizma, ki bo v osrčju Haut‑Vénéona združil najboljše alpiniste, odprave, mislece in ustvarjalce gorskega sveta.
Oisans je eden od krajev, kjer se je oblikovala identiteta modernega evropskega alpinizma: divje doline, ledeniški cirki, granitne stene in zgodovinske smeri, ki so zaznamovale generacije. Leta 2016 je bil dogodek v La Graveu izjemen – ne le zaradi nagrajencev, temveč zaradi vzdušja, ki ga lahko ustvari le kraj, kjer se alpinistična kultura živi vsak dan.
Vrnitev Piolets d’Or v ta prostor je zato več kot simbolična: je poklon tradiciji, ki jo nagrada predstavlja, in hkrati odprtje novega poglavja.
Piolets d’Or ostaja dogodek, ki ne slavi le vrhunskih vzponov, temveč tudi etiko, slog, inovativnost in spoštovanje gorskega okolja. V Oisansu bo to še posebej izrazito: – srečanja z nagrajenci in ekipami, – predstavitve najpomembnejših vzponov leta, – pogovori o prihodnosti alpinizma, – projekcije, razstave, druženja v La Bérarde, kraju, ki je že sam po sebi simbol gorskega življenja.
Obe vasici sta že desetletja izhodišče za vzpone v masivih Écrins. Gostiti Piolets d’Or pomeni sprejeti svetovno alpinistično skupnost v kraj, kjer se tradicija in sodobnost srečata na pragu velikih sten.
Peter Habeler – prejemnik Pioleta d’Or za življenjsko delo 2026
Walter Bonatti Lifetime Achievement Award
Organizatorji Piolets d’Or so objavilii, da bo Peter Habeler, eden najvplivnejših alpinistov 20. stoletja, prejel Piolet d’Or za življenjsko delo – nagrado Walterja Bonattija. Gre za najvišje priznanje, ki ga svetovna alpinistična skupnost podeljuje posameznikom, katerih življenjski opus je zaznamoval razvoj alpinizma in navdihnil generacije.
Nagrada bo podeljena na slovesnosti Piolets d’Or 2026, ki bo med 21. in 25. oktobrom potekala v Oisans–Vénéonu (Francija), deset let po zadnji ediciji v La Grave.
Nagrada Walterja Bonattija – poklon življenjskemu opusu
Priznanje za življenjsko delo je bilo prvič podeljeno leta 2009 Walterju Bonattiju, čigar slog – čist, etičen, vizionarski – je postal temeljni kamen sodobnega alpinizma. Od takrat nagrada nosi njegovo ime in predstavlja najvišji poklon življenjski poti, ki presega posamezne vzpone.
Med dosedanjimi prejemniki so:
2025 – Aleksander Odincov
2024 – Jordi Corominas
2023 – George Lowe
2022 – Silvo Karo
2021 – Yasushi Yamanoi
2020 – Catherine Destivelle
2019 – Krzysztof Wielicki
2018 – Andrej Štremfelj
2017 – Jeff Lowe
2016 – Wojciech Kurtyka
2015 – Chris Bonington
2014 – John Roskelley
2013 – Kurt Diemberger
2012 – Robert Paragot
2011 – Doug Scott
2010 – Reinhold Messner
2009 – Walter Bonatti
V letu 2026 se jim pridružuje Peter Habeler.
Peter Habeler – življenje, ki je spremenilo alpinizem
»Gora je bila vedno moj prijatelj, nikoli moj sovražnik.« — Peter Habeler
Peter Habeler se je rodil leta 1942 v Mayrhofnu v Zillertalu. Po očetovi smrti ga je v gore vodil dedek, prve plezalne korake pa je naredil z lokalnim vodnikom Tonijem Volggerjem. Že kot desetletnik je plezal po okoliških vrhovih, pri enajstih je vedel, da želi postati gorski vodnik. To je postal leta 1965, leto pozneje pa se je pridružil avstrijski šoli za učitelje smučanja.
Prvi veliki vzponi:
1962 – prvenstvena smer na Reichenspitze, ocena VI, ena najtežjih prostih smeri tistega časa v Zillertalu.
1963–1967 – velike smeri v Dolomitih (Comici, Vinatzer, Philip–Flamm).
1967 – povabilo ENSA v Chamonix; ponovitve Bonatti–Gobbi in Pilier central du Frêney.
El Capitan – prvi Evropejec na veliki steni
Leta 1970 je z Dougom Scottom preplezal Salathé Wall na El Capitanu – kot prvi Evropejec, ki je preplezal veliko steno v Yosemitih. V Jackson Holeu je spoznal Yvona Chouinarda, Roya Robbinsa in Chucka Pratta, ki so ga uvedli v ameriški »clean climbing«.
Leta 1965 je spoznal Reinholda Messnerja. Njuno partnerstvo je postalo eno najpomembnejših v zgodovini alpinizma.
Gasherbrum I (1975) – Prva alpska ponovitev osemtisočaka – brez težke opreme, brez fiksnih vrvi, v petih dneh. To je bil začetek revolucije »fast & light«.
Eiger – 10 ur (1974) – Njuna hitrostna ponovitev severne stene Eigerja (10 ur) je odprla novo poglavje v alpskem plezanju. Prejšnji rekord je znašal 18 ur; novega ni bilo do leta 2004.
Everest brez dodatnega kisika (1978) – Najbolj prelomni vzpon: prvi vzpon na Everest brez dodatnega kisika. Dogodek, ki je spremenil himalajski alpinizem in dokazal, da je mogoče najvišjo goro sveta preplezati »pošteno«, z minimalno opremo in popolnim zaupanjem v lastne sposobnosti.
Messner je pozneje dejal: »Brez Petra ne bi postal človek, kakršen sem danes.«
Po Everestu se je Habeler posvetil družini, a se je v 80. letih vrnil v Himalajo: Nanga Parbat (1985),Cho Oyu (1986), Kangčendzenga, severna stena (1988) – eden najtežjih vzponov njegove kariere, skupaj s Carlosom Buhlerjem in Martínom Zabaleto. Vzpon na Kangčendzengo je bil dramatičen: snežni vihar, izgubljene fiksne vrvi, uničeni višinski tabori, izčrpani soplezalci. Habeler je našel pot navzdol »za las«, kar je vzponu dalo legendarni status.
Habeler je ostal dejaven vse življenje. Leta 2017, pri skoraj 75 letih, se je z Davidom Lamo ponovno povzpel po severni steni Eigerja – v enem dnevu. Lama je bil njegov varovanec; Habeler je prepoznal njegov talent že kot otroka.
Danes živi v Mayrhofnu, vsak dan pleza ali smuča. Gora je ostala njegov prijatelj.
Piolets d’Or 2026 – mednarodna žirija
Med člani tehnične žirije so:
Lise Billon (Francija) – vodnica, dobitnica Pioleta d’Or 2016,
Jordi Corominas (Španija) – vodnik, prejemnik nagrade za življenjsko delo 2004,
Luka Lindič (Slovenija) – dobitnik Pioleta d’Or 2015,
Young Hoon Oh (Koreja) – pionir lahkega sloga v Himalaji,
Paul Ramsden (VB) – petkratni prejemnik Pioleta d’Or,
Enrico Rosso (Italija) – mojster alpskega sloga v Himalaji.
Gre za izjemno žirijo, ki odraža raznolikost sodobnega alpinizma.
Utemeljitev Pioleta d’Or
V ozadju Pioleta d’Or je prepričanje, da alpinizem ni le šport, temveč kultura, način razmišljanja in odnos do sveta, ki ga oblikujejo gore. Nagrada ne išče najvišjih vrhov, najtežjih smeri ali najglasnejših dosežkov. Išče zgodbe, v katerih se prepletajo pogum, domišljija, spoštovanje in zavezanost etiki, ki je alpinizem dvignila iz tekmovalnosti v umetnost.
V sodobnem alpinizmu ni več pomembno, kdo pride prvi na vrh, temveč kako pride tja. Vzpon ni zmaga, če je dosežen s premočjo tehnologije, z množičnimi logističnimi odpravami ali z opremo, ki iz gora naredi kuliso. Piolet d’Or zato poudarja slog, ki se opira na lahkotnost, iznajdljivost in zaupanje v lastne sposobnosti. Vzpon naj bo dialog med človekom in goro, ne pa vsiljevanje volje in (pre)moči z vrvmi, vrtalniki, helikopterji ali dodatnim kisikom.
Žirija pri vsakem vzponu išče tisto neoprijemljivo, kar je alpinizem vedno nosil v sebi: občutek, da stopaš v neznano, da se odločaš sam, da si odgovoren za svoje korake in za ljudi, ki so s teboj. Vzpon mora biti dejanje samostojnosti, ne pa rezultat ogromnih ekip, industrijskih pristopov ali potrošniške logike. V ospredju je spoštovanje — do gore, do soplezalcev, do lokalnih skupnosti, do prihodnjih generacij, ki bodo morda želele stopiti po isti poti.
Piolet d’Or tako nagrajuje vzpone, ki so nastali iz radovednosti, iz želje po raziskovanju in iz poguma, ki ne išče bližnjic. Vzpone, ki so nastali z malo opreme, a z veliko znanja. Vzpone, ki so pustili goro takšno, kot je bila — ne ranjeno, ne preluknjano, ne izropano. Vzpone, ki so pokazali, da je mogoče narediti več z manj, in da je včasih največja veličina prav v tem, da ne pustiš za seboj ničesar.
V tem smislu Piolet d’Or ni nagrada za dosežek, temveč za slog življenja. Za način, kako človek stopa v goro, kako jo bere, kako jo spoštuje. Za etiko, ki je alpinizem ohranila kot nesnovno kulturno dediščino — kot nekaj, kar se prenaša iz generacije v generacijo, ne prek rekordov, temveč prek vrednot.
