Muzej športa Škofja Loka: Dragi Pavle, z največjim veseljem smo prihajali slovenski planinci, alpinisti in gorski reševalci k tebi na obisk. V tvojo dolgoletno delavnico, da bi se vsaj nekoliko razgledali po nadvse pestri vsebini tvojega dela in se ti zahvalili za komaj verjetno goro vsega, kar si opravil. Le malo zase, ampak veliko večino za nas vse in še posebej za slovensko planinstvo in gorsko reševalno službo. Dolga desetletja marsikaj od tega že pušča trajne sledove in še vedno odmeva tudi izven naših meja.
Že pred štiridesetimi leti je dr. Tone Strojin izredno lepo opisal tvoj mladeniško neugnani polet in pripravljenost za vsestranski pogovor tudi z daleč mlajšim sogovornikom, ob tem pa tvojo osebno skromnost, preprostost v stikih z vsemi in tvoje nesebično prenašanje svojega znanja in izkušenj z mednarodnih strokovnih planinskih srečanj in iz tuje literature.
Gore so ti bile srčna želja že od mladih dni. Vmes je bila vojna in komaj 21-leten si odšel v partizane, s seboj pa si prinesel vedoželjnost, še posebno za znanje elektrotehnike in tujih jezikov. Za učenje jezikov si izkoristil vsak prosti čas. Postal si radiotelegrafist; po vojni si študiral ob delu in leta 1957 diplomiral na elektrofakulteti. Organiziral si radioamaterske klube v Ljubljani in deloval kot inštruktor po vsej Sloveniji, …
