Slovenski alpinizem 2005
Patagonija, Cerro Torre
Andrej Grmovšek in Silvo Karo, 14. 01. 2005 – 12. 02. 2005.
V alpskem stilu sta preplezala prvenstveno kombinacijo smeri na vrh Cerro Torre – Slovenski start za Cerro Torre, v alpskem stilu ponovila Italijansko smer v JV steni Poincenota, preplezala smer Claro de Luna v zahodni steni Exuperya in se povzpela še na Ag. Rafael.
Cerro Torre
SLOVENSKI START ZA CERRO TORRE, RUBIO Y AZUL, MAESTRIJEVA SMER, 31. 01. – 01. 02. 2005, Andrej Grmovšek, Silvo Karo, 6c+, A1+, 1700 m (okoli 3300 m dolžine), 28 ur, Deloma prvenstvena smer in kombinacija smeri.
Ag. Poincenot, JV stena
ITALIJANSKA SMER, 07. – 08. 02. 2005, Andrej Grmovšek, Silvo Karo, 6c, A3, 1300 m. Prva ponovitev, prvi vzpon po smeri do vrha.
Ag. Exupery, zahodna stena
CLARO DE LUNA, 19. 01.2005, Andrej Grmovšek, Silvo Karo, 6c, 750 m, 6 ur
Ag. Rafael
ANGLO-AMERIŠKA SMER, 26. 01.2005 Andrej Grmovšek, Silvo Karo, 6b, 600 m
15. 01. so se Silvo Karo, Andrej Grmovšek in Tanja Grmovšek ter Monika Kambič-Mali dobili v argentinskem Chaltenu. Silvo in Monika sta v Patagonijo priletela že dan prej in nabavila vso potrebno hrano za enomesečno bivanje v hribih. Dva dni kasneje so dobili vso hrano in plezalno opremo v C. Agostini, baznem šotorišču za vzpone v vzhodnih stenah skupine Torre in zahodnih stenah skupine Fitz Roya.
19. 01. ob treh zjutraj so se odpravili do štiri ure oddaljenega Poljskega bivaka in nadaljevali pod zahodno steno Exuperya. Silvo in Andrej sta v šestih urah preplezala smer Claro di Luna. Zvečer so se vrnili v Agostini. Po nekaj dneh slabega vremena in počitka je bila vremenska napoved spet obetavna. Premaknili so se v Poljski bivak in čakali lepo vreme.
26. 01. zjutraj sta Silvo in Andrej zaradi slabega vremena spremenila svoje cilje in v mrzlem vremenu in snežnih plohah večinoma kar v gojzarjih preplezala Anglo-ameriško smer na Ag. Rafael. Konec januarja se je začelo za Patagonijo zares dolgo obdobje lepega vremena. Prestavili so se do Norveškega bivaka pod Cerro Torre.
31. 01. zjutraj sta Silvo in Andrej začela z plezanjem zamišljene linije – smeri, ki sta jo krstila Slovenski start za Cerro Torre. Najprej sta se po smeri Rubio y azul (6c, 350 m) povzpela na vrh Torre de la media Luna, potem sta nadaljevalo po nepreplezanem terenu. Preplezala sta nekaj raztežajev težkih do 6c+ pod vrhove treh povezanih stolpov, ki sta jih poimenovala Tri sestre. Po krajšem spustu ob vrvi in še enem raztežaju sta plezala po več kot pol kilometra dolgem grebenu, mimo izrazite 30 metrov visoke igle (Torrisimo). Težave so se gibale med tretjo in šesto stopnjo. Po še enem spustu ob vrvi sva prišla pod steno Torre Pereyra. 300 metrsko steno sta preplezala v šest raztežajih, do 6c+, in bila šele druga naveza na tem vrhu. Po dobrih sto metrih prečenja grebena sta po krajšem spustu ob vrvi prišla na Sedlo upanja. Plezala sta enajst ur. Na sedlu sta pustila nekaj plezalne opreme in ob petih popoldne začela z Maestrijevo smerjo. Prve mokre raztežaje sta preplezala hitro, potem pa so se razmere v smeri poslabšale. Vse več je bilo snega, požleda in ledu, zaradi česar sta moral plezati v gojzarjih in derezah. Ob sončnem zahodu sta preplezala znamenito prečko po svedrovcih. Nadaljevala sta v temi in preplezala več kočljivih mešanih raztežajev. Prva jutranja svetloba ju je ujela na vznožju vršne stene. Ob desetih sta stala na vrhu Cerro Torreja. Smer sta preplezala v 28 urah nepretrganega plezanja. Po spustih ob vrvi sta se ob sedmih zvečer vrnila v Norvegos. Po nekaj dneh počitka sta se Silvo in Andrej spet odpravila v hribe. Le s plezalno opremo sta se prestavila v bazo nad jezerom Sucia. Njun cilj je bila prva ponovitev Italijanske smeri v JV steni Ag. Poincenot. Smer je pred devetnajstimi leti preplezala številčna ekipa v dveh letih opremljanja z fiksnimi vrvmi od začetka do konca smeri. Vrha Italijani niso dosegli, smer pa priključili tristo metrov pod vrhom na klasično (Irsko) smer.
07. 02. zjutraj sta prečila ledenik pod južno steno Poincenota. Prve, lažje raztežaje sta začela plezati šele ob deveti uri. Polovica od naslednjih desetih raztežajev, ki sta jih preplezala do noči, je potekala po tankih počeh, luskah in ploščah, ki so zahtevale ne preveč zahtevno, vendar počasno tehnično plezanje. Drugo polovico sta preplezala prosto, do 6c. Pred temo sta prišla na udobno polico, kjer sta bivakirala. Naslednje jutro sta preplezala še zadnji tehnični raztežaj (A3) in nadaljevala po lažjem terenu (do 6c) približno 450 metrov do stika z Irsko smerjo in po njej še 350 metrov na vrh Ag. Poincenot, kjer sta stala ob 15. uri. Opravila sta prvo ponovitev Italijanske smeri in prvi vzpon do vrha po tej smeri. Smer se jima je zdela zelo zahtevna, Andrej meni, da se večine tehničnih raztežajev ne da preplezati prosto. Ob vrvi sta se spustila čez smer in že v noči prečkala še kočljiv ledenik do bivaka Sucia.
