Posvet proizvajalcev smučarske opreme na Vršiču
Polet, 12. junij 1955
Pred tednom dni je bil na Vršiču tridnevni posvet proizvajalcev smučarske opreme, ki so se ga udeležili zastopniki mnogih podjetij, od Združenja športnih podjetij, »Elana«, »Planicasport«, »Plamena« vse do zastopnikov telesnovzgojnih organizacij in naših najvidnejših izvedencev. Posvet je bil pripravljen na pobudo »Elana« in treba je priznati, da bodo sprejeti sklepi gotovo koristili množicam ljubiteljev zimskega športa.
Narahlo je pršilo, ko smo se vzpenjali z avtomobilom skozi zapoznelo pomlad pod Prisojnikom. Ker smo imeli s seboj skoraj vsi tudi smuči — tvrdka »Elan« kar čelo zalogo najrazličnejših prototipov — nas je seveda zanimalo, če bo kaj snega. In res, na plazovih pod Mojstrovko in na Slemenu so še debele plasti te, v začetku zime tako iskane, bele odeje. Tako posvet ni minil samo pri razglabljanjih za »zeleno mizo«, marveč po nekajkrat kar na snegu pri praktičnem preizkušanju raznih vezi in tudi novih varovalnih stremen.
Posvet je otvoril direktor »Elana« tov. Rudi Finžgar, ki je kot poznavalec in ljubitelj mladine nanizal vrsto vprašanj, ki so v neposredni zvezi z razvojem našega smučanja. Ugotovil je, da proizvodnja pri nas zaostaja za proizvodnjo v zamejstvu in poudaril, da so nujni takojšnji ukrepi, ker bomo sicer zamujeno, zaradi zaostanka pri razvoju našega smučanja, le s težavo popravljali. Omenil je, da je danes jesenov les najdražja tovrstna surovina, saj stane m3 od 70 do 80.000 dinarjev. Zato je tudi razumljivo, da smuči ne morejo biti tako poceni, kakor bi bilo želeti in kakor bi bilo prav. Na veselje prisotnih je tudi omenil, da so danes pri »Elanu« že tudi na dobrem zastran sušenja lesa in pa tudi zastran nekaterih surovin, ki so jih nabavili z ustvarjenimi devizami. Nabavljen imajo med drugim tudi vlagomer, s katerim merijo vlago v lesu, kar je posebno pomembno za kvaliteto lepljenih smuči.
Za Rudijem Finžgarjem je govoril o razvoju smučanja in o bodočih potrebah priznani strokovnjak prof. Ulaga, ki je dejal, da je pri nas približno 30.000 aktivnih smučarjev, medtem ko je šolske mladine 230 tisoč. ‘Vsa ta mladina ima nedvomno željo imeti smuči, ki pa jih ne more dobiti zaradi visokih cen. Vse mladine pri nas seveda nikoli ne bo mogoče vključiti, je dejal prof. Ulaga, ker v vseh krajih tudi ni pogojev. Če pa bi uspelo opremiti s smučmi vsaj polovico tistih, ki imajo pogoje in bi radi smučali, bi bil dosežen lep uspeh, ne samo za razvoj smučanja, marveč tudi za napredek naše telesne vzgoje sploh.
POCENI ČEVELJ IN LJUDSKE SMUČKE
Na sestanku prisotnih niso razpravljali o opremi, ki bi bila primerna za tekmovalce, marveč predvsem o opremi, ki bi zadovoljila potrošnike, ki za zabavo smučajo. Zastopniki tvrdke »Alpina« iz Žirov so po daljšem posvetovanju o čevljih sprejeli sklep, da bodo napravili za drugo zimo dobre čevlje, ki bodo uporabni tudi za hojo. Čevlji bodo seveda povsem ustrezali potrebam smučarja, saj bodo zadosti visoki, spredaj zaščiteni pred snegom in opremljeni z ustrezno zagozdo, ki pa ne bo pretirana. Čevlji bodo v bodoče tudi opremljeni z gumijastim podplatom, kakršne izdeluje tvrdka »Sava« v Kranju, le da bodo rebra nekoliko tanjša.
Ko so govorili o smučeh, so se zedinili, kakšne naj bodo smuči, kako izdelane in kako opremljene z robniki ter lakirane. Vse kaže, da bo tip ljudske smučke za bodočo zimo neprimerno kvalitetnejši, kakor je dosedanji. Smuči bodo dovolj mehke, v glavnem lepljene iz več kosov lesa (to je pomembno poleg kvalitete tudi zaradi štednje lesa) in od dolžine 180 cm navzgor robničene. Največ smuči bo izdelanih v dolžini od 190 do 200 cm, ker je za splošno smučanje primernejša krajša smučka, kar so dognali že tudi povsod v zamejstvu.
Na vrsti je bil tudi razgovor o domačih vezeh. Poročilo je podal inž. Šmitek iz Krope, ki je poročal, kaj delajo pri tvrdki »Plamen« in kakšne ukrepe so podvzeli za izboljšanje proizvodov. Vsi prisotni, zlasti pa prof. Avčin, Stane Predalič in smučarski učitelj Jeločnik Marjan, so iznesli celo vrsto predlogov, ki bodo ob upoštevanju tvrdke v mnogočem izboljšali naše vezi. Splošno je bila izražena zahteva, naj bi tvrdka izdelovala dovolj nadomestnih delov, od vijakov vseh vrst pa do oplatnic, da smučarjem ne bo treba kupovati celotnih stremen, če bodo izgubili samo en sestavni del. Sklenjeno je bilo, da bodo bodoče naše vezi za ljudsko smučanje izdelane po vzorcu kandaharja, vendar prikrojene tako, da jih bodo smučarji na preprost način lahko preuredili za hojo in posebej za smuk. Ob zaključku razgovora o vezeh so vsi prisotni enoglasno zahtevali, naj bi tvrdka »Plamen« čimprej začela izdelovati varnostne vezi, ki se po svetu vse bolj uveljavljajo.
Potem, ko so prisotni obdelali tudi vprašanje palic in drugih drobnih predmetov, ki jih smučarji dnevno rabijo, so sprejeli vrsto sklepov, ki bi jih bil lahko sleherni smučar vesel. Posvet je nakazal novo smer v proizvodnji, izmenjane so bile koristne misli in sedaj samo počakajmo do jeseni, ko se bodo pokazali prvi uspehi. Takrat bo tudi čas, da bomo podrobneje obdelali vse posamezne sklepe in primerjali, do kakšne mere so bili izvršeni.
Jeločnik
