Mirni protest proti izgradnji vetrne elektrarne Čadilj — in vprašanje, ki se poraja tudi v Sloveniji — se bo tudi na Veliki planini (in po drugih »naših« planinah kdaj ) zapisal »NE«
Na kraški planoti Krug med Livnom in Glamočem je 13. aprila 2026 potekal mirni protest domačinov in predstavnikov več društev, ki nasprotujejo izgradnji »vjetroelektrane Čadilj«. Projekt je v zadnjih tednih sprožil vse več nezadovoljstva, zborovanje pa je bilo doslej najmočnejši izraz odpora.
Protestniki so svojo sporočilnost poudarili tudi simbolično: na travniku so se razporedili tako, da so s telesi izpisali veliko »NE«, s čimer so jasno izrazili nasprotovanje nadaljevanju del.
Krug – kraška planota z divjimi konji in občutljivimi ekosistemi
Krug (Krug-planina, Kruge) je obsežna kraška visoka ravan v Bosni in Hercegovini, severno od Livna in Livanjskega polja, na jugozahodni strani Cincarja. Razteza se med 1150 in 1350 metri nadmorske višine, najvišji vrh pa doseže 1562 metrov.
Pokrajino zaznamujejo: številne vrtače, kraški pojavi, kot so ponori in jame, siromašne, a značilne planinske traviščne biocenoze, ostre grebenske strukture in globoke doline ter območja z visoko talno vlago, kjer prevladujejo vrba in jelša.
Krug je znan tudi po divjih konjih, potomcih domačih konj, ki so jih lastniki pred desetletji opustili z razmahom mehanizacije. Danes na območju med Livnom in Kupresom živi okoli 180 divjih konj, ki so postali simbol planote.
Odpora ne sproža le projekt, temveč tudi postopek
Današnji protest sledi dogodkom iz prejšnjih dni, ko so domačini fizično zaustavili težko mehanizacijo. Po njihovih navedbah se na terenu izvajajo posegi, ki presegajo okvir napovedanih geoloških raziskav.
Organizatorji opozarjajo na: odsotnost javne razprave, vključitev zasebnih zemljišč v koncesijsko območje, dejstvo, da projekt presega administrativne meje, pri čemer naj občina Livno ne bi bila ustrezno vključena v odločanje.
Zahtevajo preverbo zakonitosti vseh izdanih dovoljenj in koncesij ter takojšnjo ustavitev del.
Vprašanje, ki se poraja tudi pri nas
Ob tem se neizogibno pojavi vprašanje, ki ga v Sloveniji pogosto odrinemo na stran, dokler ni prepozno: Se bodo Slovenci podobno »uprli«, ko bo čez leto ali dve težka mehanizacija pojavila na njihovih planinah? Kaj se bo zgodilo, ko bi na Veliki planini, ki je ravno zdaj zaradi žafrana najbolj (pre)obljudena, zabrneli stroji za izkop kanalizacije (vloge so že oddane), temeljev ali še več dostopnih poti za vetrnice?
Bi se obiskovalci, planšarji, lokalne skupnosti in planinska društva odzvali tako odločno kot prebivalci Livna? Ali pa bi se protest razblinil med birokratskimi postopki, dopusti in vsakodnevnimi obveznostmi ter »občudovanjem« politikov ter kdaj bodo nevladne organizacije začele opravljati delo, za katero dobivajo prevelika sredstva?
To vprašanje ni provokacija — je povabilo k razmisleku o tem, kako razumemo planinski gorski prostor, kdo ima pravico odločati o njem in kdaj se skupnost odzove.
»Ne damo Kruge«
Protest na Krugu je potekal mirno, a z jasno izraženo odločenostjo.
Organizatorji napovedujejo nadaljevanje aktivnosti na terenu, dokler se ne razjasnijo vse okoliščine v zvezi z (iz)gradnjo vetrne elektrarne Čadilj.
