Ohranitev tehnološke in alpinistične dediščine – orodja, ki še danes razdvaja alpiniste

V Računalniškem muzeju v Ljubljani je 17. decembra potekal dogodek, na katerem so predstavili in v zbirko uradno vključili prenosnik, ki ga je uporabljala odprava slovenskega alpinista Tomaža Humarja na odpravi v južno steno Dhaulagirija leta 1999. Prenosnik je bil takrat ključna komponenta za komunikacijo in takojšnje dokumentiranje vzpona v ekstremnih razmerah, zdaj pa bo kot del muzejske zbirke pričal o pionirski rabi tehnologije v alpinizmu in izjemnem dosežku. Prav je tudi, da je računalnik končal v tem muzeju, in ne na policah skladišč v planinskem!

Tomažev sin Tomaž (Tomi, kot ga je klical oče in bližnji, da ne bo preveč zmede) Humar mlajši, je pred pričetkom dogodka v pisni izjavi dejal:
»Odprava Dhaulagiri 1999 ni bila avantgardna samo v alpinističnem smislu, temveč tudi v tehnološkem. Moj oče je skupaj z Janom Žoržem in Andrejem Kmetom razvil sistem za sprotno spremljanje in obveščanje, kar je bilo za tiste čase popolnoma nepredstavljivo. Prav ta sistem, ki je temeljil na prenosniku, je omogočil sprotno pošiljanje fotografij in informacij neposredno iz Himalaje, kar je odpravo poneslo v zgodovino tudi z vidika tehnoloških dosežkov.«

Dogodek je zagotovo ponovno (raz)združil ljubitelje alpinizma, zgodovine, računalništva in tehnologije, ki omogoča izjemne zgodbe iz ekstremnih okolij. Mnenja o Tomaževih uspehih se še krešejo, a zagotovo je to del časa, ki je Slovencem prinesel prepoznavnost, ki jo tako rad poudarja v promo zadevah marsikdo. Brez prepoznavnosti (pa) ni uspeha?

V podcastu Ogrodje pa podrobneje še o tehničnih vidikih odprave in delovanju prenosnika …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja