Sun Cu, Umetnost vojskovanja
03. april 2003
Več kot očitno je, da se je v zadnjih dveh letih v Sloveniji plezanje zaledenelih slapov spremenilo iz obstranske dejavnosti redkih čudakov, v širokemu krogu ljudstva dostopno alpinistično panogo. Razloge za takšen razmah in razvoj gre v prvi vrsti pripisati predvsem boljši in bolj lednemu plezanju prilagojeni opremi – orodju in vijakom – svoje pa so seveda dodali tudi relativno boljša telesna pripravljenost sodobnih plezalcev, lagodna dostopnost objektov, medijska privlačnost in boljša obveščenost. Povedano na kratko: hitro in relativno varno lahko splezaš kar zahteven slap, potem pa se prijateljem in prijateljicam pokažeš na divjih fotkah in se na vse pretege pohvališ z oceno slapu.
Opa… Ocena je hakeljc o katerem nameravam pisati! Pa malo pojokati o tem, da na svetu živimo tudi ljudje, ki radi zbijamo ocene in s tem grenimo življenje normalnežem … Pa o tem, kako (ne)primerljive so ocene od območja do območja in podobnih vročih temah, zaradi katerih pa grem na živce itak že mnogim, tako da pravzaprav ne bom počel nič novega.
Že v naprej opozarjam, da boste mrhovinarji nad pisanjem najbrž razočarani, saj ne nameravam razglabljati o priljubljenih forumskih stalnicah kot so recimo dikcija prostega vzpona v ledu, razpravljati o tem, ali je bolj pravilno plezanje s paščki ali brez njih in podobnih zadevah, čeprav se povsem zavedam, da se tudi te teme tičejo ocenjevanja.
Žal, vam bo moral to kost vreči nekdo drug!
Pazite, moj edini namen je, kot sem že rekel, uravnati (beri zbiti) ocene slapov. Pri tem bodo seveda najbolj trpeli najbolj priljubljeni vzponi!
Daleč, ampak res daleč so časi, ko je bila Luciferju s pomočjo na tujem pridobljenih izkušenj prisojena ocena 5+. To so bili mračni časi sploščenih členkov, barakud, šakalov in tiste Grivelove zadeve, ki je bila bolj podobna kljunu mladiča kakšne prazgodovinske živali, kot pa lednemu orodju.
Zime so minevale in nam, ki smo v ledu preživeli večino mrzlega dela leta je postajalo jasno, da “s temi ocenami nekaj ni v redu”! Navijalo nas je v raztežajih, ki sploh ne bi smeli biti težki, marsikateri oreh starčkov pa smo strli kot za šalo.
OK, saj do neke mere je bilo kar zabavno, ko smo se na veliko hvalili s težkimi vzponi! Kljub temu, da nam je nekje tam zadaj v glavi ves čas kljuvala kal resnice … Ko pa so se začele čez preizkusne kamne prejšnjih generacij zlivati množice pešcev in ko sem nekaj tako imenovanih zadnjih problemov posoliral celo pred kosilom, je postalo jasno tudi meni!
Iztuhtal sem tole.
Najprej je bilo vprašanje: “Pojasnite mi prosim, zakaj je recimo v Luciferju tistih 5 metrov navpičnice, ki jo premore, ocenjeno s 5-, Desni v Prisanku kljub strmi in zelo izraziti sveči ne seže čez štiri, bedna zavesica Centralca v Tamarju pa se ponaša celo s petico.”
Brez odgovora
Resnica se je namreč ponujala sama. V prečutih nočeh sem mrzlično sestavljal lestvico in ustvaril desetega brata. Tokrat ga prvič predstavljam lednoplezalni javnosti.
Predlog ocenjevalne lestvice
Če želiš ocenjevati tako spremeljiv medij, kot je vodni led v zaledenelih slapovih, moraš najprej razčistiti s pojmi kot so idealne razmere, ponovljivost razmer, naklonina, in delitev ocenjevalne lestvice.
Vsakemu, ki je splezal vsaj dva zaledenela slapova vsaj dvakrat, je namreč lahko jasno, da tako čudaška zadeva, kot je v navpičnico obešena zamrznjena voda, ni notranje uravnana po kakšnih posebno očitnih pravilih. Dokaz: kjer je lani tekla voda, se letos bohoti žmohten sinji steber, tam kjer ti je prejšnji teden stroj zabrnel v čofti, pa danes odletavajo kolosalni krožniki. Idealne razmere so redke, ponovljivost je majhna in edina parametra, ki kljub situacijski filiji h kaosu vsako zimo ostajata vsaj približno stalna, sta tako kar stara znanca lednih plezalcev: naklonina in višina detajla.
Pa to še ne pomeni, da moramo težavnost plezanja ponovno začeti podajati z naklonino! Konec koncev bi lahko z naklonino ocenil tudi stopnišče, ki vodi na podstrešje marofa v Šentilju (90/65 st., 5 m), pa nihče ne bi vedel, da gre za oviro, preko katere se lahko splazi tudi nekoliko bolj spreten reševalni labradorec. Ne, naklonina in višina detajla kar sama navajata na uvedbo faktorja, ki bi ju povezoval.
Bingo! Že kar nekaj let (Kresal/Slejko, 1995) ta faktor preredki čistuni imenujemo ocena in ga zapisujemo z arabskimi številkami od 1 do 7. Z Gregorjem sva se tiste čase kar precej izpostavila z zbitjem ocena Luciferja na 5-, danes pa lahko priznam, da sva na tihem imela v mislih celo štirico. Misel na takšno ponižanje pa se nama je takrat zdela tako bogokletna in brez trdnih opor, da sva presojo o pravilnosti odločitve prepustila prihodnosti in možganskim vijugam teoretikov.
Ne vem, morda sem že takrat slutil, da vrednotenje tako spremeljivega medija in s tem povezanih neoprijemljivih faktorjev nujno zahteva le uvrščanje v nek interval vrednosti in da tudi slučajno ne dopušča in omogoča natančne določljivosti. Danes to vem!
Zato moj predlog ocenjevalne lestvice ne vsebuje ocen z minusi in ocen od-do! Uporabniku so na razpolago samo cele ocene in indeks plus (+). S plusom lahko uporabnik dopolni oceno v primeru, da nek detajl vzpona, ki ga je opravil, izstopa iz okvira povprečne težavnosti najtežjega dela plezarije, vendar še ni tako dolg/težaven, da bi lahko zvišal celotno oceno najtežjega dela vzpona.
Na oceno seveda lahko vplivata tudi debelina in oblikovanost ledu v najtežjem detajlu, vendar samo, če sta ponovljivi.
Predlog opisnih ocen
3: Daljši odseki (do 45 metrov) z naklonino 60 stopinj, ali krajši odstavki (do 10 metrov) z naklonino 70 stopinj, ali mesta (do 2 metra) z naklonino 90 stopinj.
4: Daljši odseki (do 45 metrov) z naklonino 70 stopinj, ali krajši odstavki (do 15 metrov) z naklonino 80 stopinj, ali mesta (do 5 metrov) z naklonino 90 stopinj.
5: Daljši odseki (do 45 metrov) z naklonino 80 stopinj, ali krajši odstavki (do 20 metrov) z naklonino 90 stopinj.
6:Daljši odsek (do 45 metrov) z naklonino 90 stopinj.
Predlog primerjalne lestvice
3: Palenk, Sinji, Vis-a-vis, Nad votlino (Tamar)
3+: Lušev graben, Rastlinca
4: Sušica, Rep, Lucifer, Centralni (Tamar), Desni (Tamar), Desni Zapotoški, Slap v Rajblu (Trbiž), Damoklejev meč (Belopeška jezera)
4+: Gajstni, Vikijeva sveča, Peričnik, Desni Lucifer, Centralni (Prisank), Desni (Prisank), Levi Zapotoški, Zeleni slapovi, La bella Furlana (Zajzera)
5: Spodnji Ledinski, Zgornji Ledinski, Riofreddo (Mrzle vode)
5+: Skušnjava, Stiriofobija, Parabola, Vibra (Mrzle vode)
6: Lambada, Psihoanaliza, Psihoterapija Direkt, Kacempoh, Babau (Belopeška jezera), Equillibrio (Mrzle vode)
6+: Ribomanija, Nirvana
7: Membrana, Mr. Risk (Mrzle vode)
Referenčni vzponi
Ne želim, da bi izpadlo kot hvalisanje, vendar spodaj navajam čutno podlago za to, kar sem zgoraj izrazil z besedami. Tisti, ki me poznajo, bodo že vedeli za kaj gre, ostali pa si bodo verjetno mislili svoje. Ampak to ni več moj problem…
Zima 01/02: Peričnik, Desni + Centralni (Tamar, s), Rep (s), Lucifer (s), Lušev graben (s), Spodnji + Zgornji Ledinski slap, Desni krak Luciferja, Levi krak Zapotoškega slapu, Lambada, La bella Furlana, Vikijeva sveča (s), Stiriofobija
Zima 02/03: Rastlinca + Rariteta + Desni (Tamar, s), Desni (Prisank), Lambada + Centralni (Prisank), Vibra, Damoklejev meč, Riofreddo, Skušnjava
Zaključek: Tako, kost je bila vržena in upam, da se bo na slovenski lednoplezalni sceni kaj premaknilo. Zadovoljen bi bil že s tem, da bi vsi končno začeli za ocenjevanje uporabljati arabske indekse in da bi naklonina odšla v pozabo. Se pa bojim, da sceno še predobro poznam, in da se razen parih pljunkov ne bo zgodilo nič.
Ampak, kot sem že rekel, to ni več moj problem …
Simon Slejko
