07. april 2003
eden najpomembnejših nosilcev slovenskega povojnega alpinističnega dogajanja, je v soboto zjutraj, v 86. letu starosti, umrl v domači hiši na Rodinah. Pogreb bo na kranjskogorskem pokopališču na Logu, v sredo ob 16. uri.
Z gorništvom je pričel že pred drugo svetovno vojno in mu ostal zvest takorekoč do zadnjih dni. Prek 1500 alpinističnih tur v vseh sezonah, med njimi 84 prvenstvenih, udeleženec in vodja odprav, Bloudkov nagrajenec …
– – –
Janez Krušic
Rojen 9. decembra 1917 na Jesenicah, umrl 5. aprila 2003 v Rodinah.
delal v Železarni Jesenice
AO Jesenice
PD Jesenice
GRS Jesenice
Alpinist s prek 1500 alpinističnih tur v domačih in tujih gorah, 84 prvenstvenih; udeleženec in vodja odprav; gorski reševalec do 1952; 12 let načelnik AO Jesenice; član Komisije za alpinizem PZS, načelnik Komisije za gorsko vodništvo; inštruktor in predavatelj; vodja planinskih akcij; pobudnik in organizator vsakoletnega Triglavskega turnega smuka; sodelavec Planinskega vestnika, soavtor vodnika Plezalni vzponi – Vzhodne Julijske Alpe.
Prvenstveni vzponi
Odprave
Kavkaz
Bibliografija
Soavtor vodnika Plezalni vzponi – Vzhodne Julijske Alpe, PZS 1970
Planinski vestnik
1996/03/139: Janko Šilar osemdesetletnik
1992/10/429: Z Žurotom v stenah
1981/11/513: Jaku Čopu-Viharniku na 70-letnico Železar, 22.10.1981, str.13: Jaku Čopu – viharniku na 70-letnico
– – –
Delo, 08. april 2003
Osmrtnice:
Umrl je naš mož, oče, dedek JANEZ KRUŠIC, alpinist, ljubitelj gora vse življenje …
Namesto cvetja darujte v korist PD Jesenice za obnovo bivaka 3
žena Marija-Katra, hčerki Martina in Breda z Andrejem ter vnuki David, Uršula, Nina, Andrej, Tina
Umrl je JANEZ KRUŠIC alpinist in gorski reševalec, član postaje GRS Jesenice, gorski vodnik in častni član Združenja gorskih vodnikov Slovenije … PZS, GRSS, ZGVS
– – –
Delo, Alpinistične novice, 08. december 1997
Janez Krušic
Z gorništvom je pričel že pred drugo svetovno vojno. Plezati je začel z Arihom, Dimnikom, Dermeljem … in v času svoje alpinistične aktivnosti preplezal takorekoč vse smeri v Vzhodnih Julijcih. Veliko je plezal tudi na tujem, od Visokih Tur do Kavkaza. Izjemna je njegova bilanca: prek 1200 plezalnih tur v vseh sezonah, med njimi 70 prvenstvenih. S tradicionalnim soplezalcem Jankom Šilarjem sta ena redkih doslej ponovila celotno prečenje Planica – Pokljuka, številni so njegovi turni smuki in še vedno se udeležuje smučarskih tekov.
Član planinske organizacije je od leta 1934, od 1987 častni član PD Jesenice, ki mu je zvest od vsega začetka in ki mu je dve leti tudi predsednikoval. Dolga leta je bil načelnik AO Jesenice – sedaj je njegov častni član – in deloval v Komisiji za alpinizem PZS. Pomembno pa je njegovo vzgojno delo; na odseku, različnih tečajih in skupnih turah. Za delo pri razvoju našega gorskega vodništva mu je Združenje lani podelilo naziv Častni gorski vodnik ZGVS. Organiziral in vodil je gradnjo Bivaka IV in Zavetišča železarjev na Zadnjem Voglu ter številne druge delovne akcije. Bil markacist. Vodil je različne izlete, sodeloval pri vseh spominskih štafetah s Triglava in pohodih železarjev, pri 17 pohodih na Stol in prav tolikokrat je organiziral Triglavski turni smuk. Ob vsem tem pa še pisal v Planinski vestnik, glasilo Železar in tudi nekatere časnike. Je tudi soavtor vodnika Plezalni vzponi – Vzhodne Julijske Alpe, PZS 1970.
Tudi naštevanje priznanj, ki jih je Janez prejel, bi bilo dolgo. Dobival jih je med 41 leti vestnega dela v Železarni Jesenice, bilo je več državnih, pa Gregorčičeva plaketa, zlati častni znaki PZS in PZJ … od leta 1988 pa je tudi prejemnik Bloudkove nagrade. (F. S.)
– – –
Dnevnik Online, ... april 2003 (še) neobjavljeno
V SPOMIN
Janez Krušic 1917 – 2003
Spet je prišlo sporočilo z Jesenic, kratko in dokončno, kot pri Urošu, Cirilu, Jakcu… da je za zmeraj odšel eden najpomembnejših slovenskih alpinistov, velik v dejanjih in skromen po javnem uveljavljanju, Janez Krušic, Jeseničan, ki je svoje rojstno mesto zaznamoval in zadolžil z desetletja dolgim in odgovornim delom v planinski organizaciji in s svojimi številnimi vrhunskimi alpinističnimi dosežki. Mimo tega njegovega dela ne more objektivna planinska in še posebej alpinistična zgodovina, mora pa ga uvrstiti – in ga tudi uvršča – ob bok velikim gornikom, kakršni so bili Joža Čop, Miha Potočnik, Stanko Tominšek, Matevž Frelih, obe veliki dami slovenskega alpinizma Mira Marko Debelakova in Pavla Jesih, iz le nekoliko starejšega alpinističnega rodu pa samotni Uroš Župančič in mojstri z Grintovcev Boris Režek, Vinko Modic, brata Gregorina, Pavle Kemperle, oba Benkoviča…, da seveda ne pozabimo omeniti njegovega najzvestejšega soplezalca pri njunih številnih prvenstvih, tudi že pokojnega Janka Šilarja. Koliko najlepših smeri po stenah Julijcev nosi njuno ime…
Janez Krušic, kakršnega smo še do nedavna čilega koraka srečevali v gorah, je v naše alpinistično dogajanje odločno vstopil takoj po drugi svetovni vojni in se v nekaj letih povzpel v slovenski alpinistični vrh, ki se je prav takrat, po velikem dejanju Jože Čopa in Pavle Jesihove v Triglavskem stebru, začel resno soočati z dotlej sanjsko šesto težavnostno stopnjo. Hkrati je ves čas vztrajno delal v jeseniškem planinskem društvu, kjer se ga mlajši rodovi spominjamo kot dolgoletnega načelnika tamkajšnjega alpinističnega odseka, učitelja in velikega vzornika.
Alpinistično razgledan kot je bil, so ga vedno vabile tudi tuje gore in kmalu je, čeprav časi odpravarstvu takrat niso bili naklonjeni, obvladoval Visoke Ture, Osrednje in Zahodne Alpe, dokler sredi šestdesetih let ni prevzel vodstva alpinistične odprave na Kavkaz, od koder smo se vrnili z vrsto lepih vzponov in celo dvema prvenstvenima v Gestoli in Ulu Auzu. Himalaja, ki bi jo tako rad videl, pa je slovenskim alpinistom na široko odprla vrata šele, ko njegove alpinistične ambicije niso več segale tako visoko.
Bil je gorski reševalec in utemeljitelj sodobnega gorskega vodništva ter do zadnjega dne častni gorski vodnik z nazivom, ki mu ga je ob novi zakonski utemeljitvi in vključitvi v mednarodno gorskovodniško organizacijo podelilo Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Njegove alpinistične dosežke in sploh njegovo delo v planinski organizaciji pa je požlahtnilo priznanje, ki nosi ime legendarnega Stanka Bloudka.
Mitja Košir
