Srečanje slovenske mladine
Delo, 27. avgust 1979
KAMNIK, 26. avgusta 1979
»Mladi stopamo po poti revolucionarnih izkušenj komunistov, skojevcev in članov drugih naprednih organizacij, ki so se kalile v težkem, a zmagovitem boju za socialno osvoboditev človeka, da bi z mladostno ustvarjalnostjo in aktivnim delom prispevali svoj delež k naporom za boljše in srečnejše življenje,« je na današnjem srečanju slovenske mladine, nekdanjih skojevcev in aktivistov na Mali planini uvodoma poudaril slavnostni govornik Boris Bavdek, predsednik republiške konference zveze socialistične mladine Slovenije. Srečanja so se udeležili tudi Stane Dolanc, Viktor Avbelj, France Popit in številni družbenopolitični delavci republike in kamniške občine.
Srečanje na Mali planini je bilo namenjeno dvema pomembnima mejnikoma v zgodovini naše revolucije: šestdesetletnici ustanovitve SKOJ in hkrati štiridesetletnici 5. državne konference SKOJ, ki je bila 6. avgusta na Mali planini. Konferenca, — uvodni referat je pripravil Ivo-Lola Ribar, med udeleženci sta bila tudi Franc Leskošek-Luka in Edvard Kardelj — je bila prav gotovo pomemben mejnik v delovanju skojevske organizacije.
Na njej so namreč spregovorili o mednarodnem položaju, o nevarnosti okupacije in o veliki odgovornosti, ki jo prevzema v tem obdobju skojevska organizacija. Ta se je do 5. državne konference namreč notranje utrdila in usmerila delo v uresničevanje partijskih zahtev in sklepov šestega kongresa komunistične mladinske internacionale.
»Na konferenci so izvolili člane CK SKOJ, Ivo Lola Ribar je bil imenovan za sekretarja, sprejeli pa so tudi resolucijo »O enotnosti delovne mladine in organizacijskih vprašanjih naše zveze,« je v govoru obudil spomin na konferenco tudi slavnostni govornik in dodal, da je postala resolucija izhodišče velikega vzpona SKOJ in naprednega mladinskega gibanja pod njegovim vodstvom v letih do vojne, saj je opredelila organizacijska in vsebinska vprašanja delovanja organizacije med vsemi plastmi mlade generacije, enotnost gibanja in odpravljanje nekaterih slabosti dela.
Velik delež mladine
Iz govora predsednika ZSMS Borisa Bavdka na srečanju slovenske mladine na Mali planini — Mladi vedno med prvimi
KAMNIK. 26. avgusta
»Resolucija se je posebej opredeljevala do nalog, ki jih mora opravljati SKOJ, da bi rešil vprašanja vajeniške, kmečke, študentske, srednješolske in ženske mladine. Ideja o enotnosti je bila tako izrečena tudi v programskem dokumentu. Opozorila pa je tudi im rastočo nevarnost fašizma in na nujnost organiziranih priprav za odpor,« je v govoru na Mali planini dejal Boris Bavdek.
Predsednik ZSMS je v nadaljevanju govora opisal delovanje SKOJ v obdobju narodnoosvobodilne vojne: »SKOJ je bil aktiven dejavnik na vseh področjih NOB, njegovi člani so bili v središču dogajanja, vzgibavali in organizirali so mladino v enotah NOV, na osvobojenem in okupiranem ozemlju. Kako široka je bila udeležba mladih v NOB pove podatek, da je bilo 75 odstotkov aktivnih udeležencev NOB mladih. SKOJ pa je konec leta 1944 štel že 145 tisoč članov.«
Predsednik slovenske mladine je spregovoril tudi o današnji mladinski organizaciji. »Tako kot so mladi v vseh obdobjih revolucionarnega boja prispevali pomemben delež, saj so bili vedno ustvarjalni in kritični, tako tudi v sedanjem obdobju prevzemamo nase odgovoren delež borbe za še uspešnejši razvoj: mladi prispevajo k reševanju ekonomskih. političnih, kulturnih, socialnih in drugih problemov naše socialistične samoupravne družbe. ZSMS si prizadeva, da se mladi in organizacija kot celota čimbolj vključujejo v vsakodnevno odločanje in razreševanje problemov v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih. družbenopolitičnih skupnostih. skratka na vseh področjih družbenega življenja in dela.«
Boris Bavdek je nanizal še nekaj misli o pravkar končani mladinski poletni politični šoli, na kateri so ocenili uresničevanje na kongresu sprejetih nalog in sprejeli nove delovne dogovore: »Ocenili smo, da se ZSMS krepi in da dosegamo večjo akcijsko učinkovitost. Marsikje pa bo še treba premagati pojave forumskega in šablonskega dela ter oblikovanje predstavniške vloge vodstva. Pa tudi razraščanje negativnih pojavov in teženj v gospodarskih gibanjih terja od mladih odločnejše prizadevanje za hitrejši in sodobnejši razvoj proizvajalnih sredstev, za spoštovanje dogovorjenih obveznosti, ki izhajajo iz samoupravno sprejetih usmeritev o izvajanju politike družbenega plana.«
Srečanja se je udeležilo tudi okrog štiristo brigadirjev z desetih republiških in zveznih akcij, ki so letos potekale v Sloveniji. »Ugotovimo lahko, da so mladinske delovne akcije upravičile svoj namen,« je dejal Boris Bavdek, »saj z delom na vseh manj razvitih območjih v SR Sloveniji prispevajo k hitrejšemu razvoju. Postale so kovačnice novih kadrov, ki prav na akcijah spoznavajo vrednote dela in se oblikujejo v celovito samoupravno osebnost.«
Še pred začetkom slovesnosti na Mali planini so mladinci predstavili vrsto svojih dejavnosti, s srečanja pa so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu.
