(Objava ni sponzorirana.)
Sylvain Tesson, prevod – 18 prevajalk in prevajalcev v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev 2020:
Prepusti se življenju
Književno društvo Hiša poezije 2020: 200 strani, ISBN: 978-961-7016-94-9, cena: 23 €
Borut Peršolja: Knjigo sem od založbe dobil brezplačno – kot recenzijski izvod.
(Opozorilo: Objava razkriva odlomke ali odločilne podrobnosti vsebine knjige. Številka v oklepaju je navedba strani v knjigi.)
Ponavljam iz prejšnje objave:
− Bralcem mojih knjižno predstavitvenih besedil Tessona ni treba posebej predstavljati. Navdušil me je že s prvim prevodnim besedilom. Ne skrivam, da ga zelo rad berem. Odtlej navdušenje nad njim vztraja, mestoma celo stopnjuje. Za vse novohodce pa: Tesson je razgledan geograf in vrhunsko izhojen hodec. Izvrstno zna ubesediti, kar opazi v pokrajini in v sebi.
Knjiga Prepusti se življenju je zbirka devetnajstih kratkih zgodb. Prostorsko je razpršena na vse konce sveta, od Pariza in drugih delov Francije, Kitajske, Alžirije in Rusije do Afganistana, Teksasa, Latvije in Švice. Tudi pokrajinsko je – površje je eden od junakov posamezne zgodbe – zastopan širok spekter: od rek in jezer, mest, puščav in visokih gora, do gozda, obale morja, podeželja in tlakovane ulice. Glavni liki so (spet se ponavljam od prejšnjič) obeh spolov – tako z vidika lucidnosti, lepote kot (mestoma neizrekljive) neumnosti. V Tessonovem značilnem zajedljivem, humornem slogu se dogajajo zgodbe, navidez nesmiselne, absurdne, tudi fantastične, a hkrati tako preprosto življenjske, iskrene in polnokrvne.
− »To si želim videti,« je rekla Marianne. »Se zanimaš za jezove?« sem rekel. »Zanima me vsaka koncentracija moči,« je rekla. (23)
Bralni okus je ob koncu knjige moderen, sladkoben; ostaja pa želja po še. Tesson ubeseduje moderne sestavine življenja – nasilje nad naravo, migrantsko problematiko, ljubezen, ljubosumje in nasilje, egoizem, nadlegovanje in stres, ustvarjalnost, samoto in globalnost ter absurdnost potrošništva, ko imamo polno rit vsega in ne vemo, kaj naj s svojim časom in samim seboj …
− Plezanje je borilni šport. Z oprijemanjem plezalne stene se telo izbrusi, razvije se specifično mišičevje, poveča se sposobnost koncentracije, naučimo se določenih gibov, pridobimo občutek za ravnovesje in fizično odpornost – vse to pridobimo izključno s to športno disciplino. (30–31)
− Toda najpomembnejši je nagon, ki ga aktivnost izostri do skrajnosti. Plezalec se po svoji lastni volji znajde v brezizhodnem položaju, ki se mu mora z navdihom, domišljijo in refleksi zoperstaviti. Plezanje pomeni, kot je pisal Chardonne, »dostojanstveno premikanje v negotovost«, preživetje na podirajočih se previsih, boj z neznanim. (31)
− Pariz je nesluten plezalni teren. Če opazujemo mesto skozi oči alpinista, se urbana geografija spremeni v topografijo. Ulice se preobrazijo v ožine, obkrožene s stenami, in steklene stolpnice se spremenijo v površine, bolj gladke kot carrarske pečine. (31)
V knjigi sta dve zgodbi popolnoma plezalni/alpinistični, vsaj ena pa se odvija v gorniškem okolju. Še več je zgodb, ki ga opisuje stanje, ki mu rečemo potovanje. Nove pokrajine, novi ljudje, nova doživetja. Poznavajoč Tessonovo biografijo vemo, da je med zgodbami tudi Tessonova samoprerokba. Zdi se, da usodi res ne ubežimo; tako v svetu literature, kot v Svetu.
− Ko sva z Jackom prišla na vrh Takkakor, sva se počutila prevarana. Potem je Jack desetkrat ponovil: »To ni mogoče, to ni mogoče, pizda, to ni mogoče.« In to si je mrmral kot budistično mantro. (97)
− Jack je bil alpinist tistega trenutka. (97)
− Jack se ni čutil zavezanega zvestobi do Marcelle in je pojahal marsikatero letoviščarko pod pretvezo, da mora fukati, da razprši adrenalin, ki ga je čutil še dolgo po spustu s svojih samomorilskih vzponov. (98)
− Vrh je bila široka ravna terasa, nekoliko nagnjena proti severu. Ko sem prišel tja gor, sem ju zagledal. Snop svetlobe moje čelne svetilke je ujel njuno bleščanje. (108)
Če kot optiko branja vzamemo hojo, plezanje, gorništvo, potem so zanimivi (gorniški?) vtisi o koncih zgodb: od umirjene spokojnosti, veselja ob uspešnem sestopu v dolino, do popolnega, celo fantazijskega presenečenja. Od samoumevnosti do presenetljive domiselnosti pa vodi ustvarjalnost, ki je lahko tudi rezultat hoje. Hoje, ki jo je Tesson izmojstril doma in v tujini.
− Ali načela termodinamike veljajo tudi pri sprehodu? (155)
− Želela sta si suhega zraka, čistega vina in jasne noči. Pred njima je bila božična večerja, vredna Zaratustre, na napeti žici in jeklenem kablu. (188)
− Nobenega drugega odtisa ni bilo. Nobene sledi tistih, ki so ga nesli. In Pierre je pretresljivo gledal to brazdo, medtem ko so se valovi neutrudno penili. (194)
Na začetku letošnjega leta je izšla Tessonova nova knjiga Avec les fées (v prevodu Z vilami). Kot je razbrati iz doslej objavljenih predstavitev in recenzij gre za potopis o trimesečnem jadranju vzdolž (keltske) obale Atlantika od Španije do Škotske. Tričlanska posadka se je občasno izkrcala in peš ali s kolesom raziskovala okolico. Knjiga kar kliče po hitrem prevodu … (PROSIM IN HVALA!)
