Tedenski pregled časo-pisja, …
K sreči se čudeži še dogajajo, pišejo in pripovedujejo naspletnem portalu 24ur (in drugi od kričečega, nesmiselnega naslova odvisni). Iskrene čestitke vsem smučarskim pohodnikom in izkušenemu gorskemu reševalcu za izjemno požrtvovalnost in pogumno reševanje izpod snežnega plazu! Vaša hitra in strokovna pomoč je rešila življenje – ponosni smo na vas! Osnovna oprema za obisk zasneženih gora! Video dodajamo, ker drugih slik s “prizorišča” ni na hitro opaziti. Velja pa pripisati, da je do 500 kubičnih metrov, zadeva še plazič, …
– Vodja včerajšnjega reševanja zasutega pohodnika na območju Bogatinskega sedla v Julijskih Alpah Miha Arh je ponovno izpostavil prepotentnost neumnost pohodnikov, ki se v gore podajajo brez ustrezne opreme in preverjanja vremenskih snežnih razmer. S takšnim obnašanjem ogrožajo reševalce in povzročajo ogromne stroške, ki pa jih pristojni organi iz neznanih razlogov še nikoli niso zaračunali tem neodgovornim “avanturistom,” kar bi morda koga vendarle odvrnilo od takšnih primerov.-“V nekem momentu se je cel hrib razpokal, slišati je bilo zamolklo grmenje in hrib je sam odnesel dol. Z obema človekoma,” pripoveduje. Enega od njiju je plaz zasul le do pazduh in se je iz snežne pasti sčasoma uspel izkopati sam. Njegov kolega ni imel te sreče. Dober meter pod snegom so mu bile štete minute.
– Primož Štamcar iz gorniške šole Chera Hiking je njegovega prijatelja vprašal, če mata žolno, a je nista imela. “Relativno hitro, nek 25. 30. vbod s sondo sem začutil, da nekaj je v snegu, da sm nekaj zadel. Temu je sledilo odkopavanje z lopatami,” pravi.
– Klepčeva, ki je pomagala pri reševanju, je povedala, da so najprej izkopali eno palico, nato drugo, njega pa še kar niso našli. “Pljuča ven, vržeš, vse te že boli peče. V bistvu ne razmišljaš, samo koplješ,” je povedala.
– Odkar je nesrečnika pokopalo, je minilo skoraj 12 minut, nato pa se je skupini končno nasmehnila sreča. Sprva so se uspeli dokopati le do njegovega obraza. “Mislim, da ni dihal. Njegov obraz je bil čisto siv, sivo moder. Oči je imel zaprte, tako da sem bila takrat prepričana, da smo bili prepozni,” se spominja. “Prvi pogled na obraz, ustnice žal ni bil zelo spodbuden,” je dodal Štamcar.
– “Primož spet ni obupal. Začel se je dreti nanj, malo ga je stresel in v tistem trenutku je odprl oči. Bilo je res kot iz filma,” pravi Klepčeva.
Prav tako na 24ur je članek Anje Kralj o tem, kako se sporazumevajo snežni leopardi in kako lahko to pomaga pri spremljanju njihovih populacij? Snežni leopardi so najbolj ogrožene velike mačke na svetu, vendar zaradi odročnega terena, kjer živijo, še vedno slabo poznamo njihovo številčnost in obnašanje. Mednarodna ekipa pod vodstvom Biotehniške fakultete iz Ljubljane je raziskala, kako se snežni leopardi medsebojno sporazumevajo s pomočjo vonja. Nova spoznanja bodo med drugim izboljšala učinkovitost monitoringa te redke mačke.
Na Primorskem valu lahko prisluhnete Jani, ki se piše Čarga, ki je že skoraj desetletje načelnica jamarske sekcije pri Planinskem društvu Tolmin. Kakor so že poročali v zadnjih dneh, so tolminski jamarji v minulem letu obeležili 50-letnico raziskovanja jamskega sistema v Tolminskem Migovcu. Že več desetletij se tolminskim jamarjem na večtedenskih poletnih odpravah pridružijo tudi angleški jamarji iz študentskega jamarskega kluba, s katerimi redno dodajajo kilometre že kar nekaj let najdaljšemu jamskemu sistemu v Sloveniji. Jana, ki se je jamarjem pridružila že kot najstnica, je v pogovoru s Simono Skočir povedala več o svoji jamarski poti, o odpravah in podvigih, pri katerih je sodelovala o tem, kaj jih pravzaprav redno vleče v jame, izpostavila je tudi dejstva, zakaj je njihovo delo raziskovanja, ohranjanja in varovanja jam tako pomembno.
Če kdo išče zakaj tak naval na planoto, si lahko še v Delu prebere polpromocijsko o šmornu in cimetovih rolicah v kraljestvu Zlatoroga. Nova oskrbnika ene najlepših planinskih postojank pri nas sta študenta prava in elektrotehnike. Raj za ljubitelje zimskih gora in turne smučarje. Številna planinska društva se zadnja leta spoprijemajo s pomanjkanjem oskrbnikov in osebja za delo v planinskih kočah. Mnogi težavo rešujejo tako, da v teh postojankah dežurajo njihovi člani kot prostovoljci ali priskočijo na pomoč upokojenci. A v planinski koči na planini Na Kraju pod Bogatinom, ki je ena naših najlepših planinskih postojank, saj leži na izjemni lokaciji – na planotasti Komni prav v središču Zlatorogovega kraljestva, takih težav nimajo. Kot pred nekaj dnevi v SN je tudi tu podpisana Tina Horvat.
Nekatere planinska društva so malce nespametno, (po zgledu zadolževanja države pač) ravnala in sedaj pišejo o njih. Vodstvo Planinskega društva Jesenice je po tem, ko so člani društva oktobra lani zavrnili načrtovano prodajo Tičarjevega doma na Vršiču, nadaljevalo ukrepe za stabilizacijo poslovanja. Še vedno pa je društvo zaradi velike zadolženosti zelo ranljivo, je na današnji novinarski konferenci na Jesenicah povedal predsednik društva Egon Kepic. Kot je spomnil Kepic, je društvo leta 2023 končalo z devet tisoč evri izgube, likvidnost je bila slaba, obveznosti niso bile poravnave in z upniki se je bilo treba dogovarjati za zamike plačil. “Sprejeli smo kar nekaj ukrepov, da se zadeve uredijo,” je povedal Egon Kepic. Tako je društvo lansko leto končalo z 20 tisoč evri plusa. Kepic, ki društvo vodi leto dni, pa bo v skladu s svojo napovedjo društvo vodil le še do naslednjega občnega zbora, ki bo 4. marca. Več na SiOLu St. M. in vseprisotne STA.
Matej Podgoršek, piše o sončnih, zimskih in še počitniških dnevih. Vredno jih je izkoristiti tudi za izlet v slovenske hribe. Dobrča in Šentanski vrh, ena najlepših zimskih razglednic v Sloveniji …
Prepih v določenih primerih tudi koristi. A kar je preveč, je preveč. Na Nanosu je veter skoraj odpihnil človeka: poglejte, kako nemočen je bil proti naravi, so zapisali pri Metropolitanu …
Tradicionalni Lumarjev vertikal, ki je hkrati tudi odprto državno prvenstvo v turnem smučanju, je na Mariborsko Pohorje privabil 39 tekmovalcev v turnem smučanju in teku na smučeh, med njimi je bilo veliko članov slovenske reprezentance v turnem smučanju, nekaj pa tudi rekreativcev. Kakšno višinsko razdaljo so morali premagati tekmovalci, ki so se med seboj pomerili v različnih kategorijah? … zveste v Večeru, kjer podpisuje Sanja Verovnik.
K visoko-tekmovalnemu prilagamo še preprost članek sosednjega mariborskega sporočevalca vest – Mariborinfo, kjer Teja Svoljšak piše: Na nas, se je obrnila bralka, katere otrok se bo kmalu odpravil v šolo v naravi. Priložila je seznam potrebščin, ki jih naj bi otrok potreboval za izlet. Med temi izstopa zahteva po dvojnem kompletu pohodnih čevljev, saj bodo otroci med petdnevnim izletom opravili številne večkilometrske pohode. Poleg pohodnih nepremočljivih čevljev, ki jih potrebujejo za pohod, so v seznamu navedeni tudi navadni teniski.
Cena kakovostnih pohodnih čevljev, ki so nepremočljivi, se giblje med 100 in 200 evri, pri čemer so cene višje za modele, ki zagotavljajo večjo zaščito pred vodo. Kot opozarjajo nekateri starši otrok ene izmed mariborskih osnovnih šol, je problem predvsem to, da otroci nočejo nositi teh čevljev in jih bodo tako starši kupovali zgolj za teh pet dni.
Morda pa bodo tudi oni kot tekmovalni turni smučarji našli sponzorja, saj hiše tudi (z)rastejo kot gobe po …
V Slovenskih novicah, kjer so tudi pisali o čudežu, Janez Mihovec hiti v višje predele, saj lepi zimski
dnevi vabijo v naravo. Zlasti kadar so snežne razmere take, da ni posebnih nevarnosti, ki bi prežale na nas. V takšnih primerih se lahko podamo tudi v visokogorje, denimo na 2008 metrov visoka Brda nad Pokljuko. Zapeljemo se torej z Bleda do Šport hotela in tu pustimo vozilo.
Miroslav Cvjetičanin pa piše, da se lahko rekreirate v okolici doma. Hoja 6-6-6: Najbolj preprosto do boljšega zdravja. Ta način vadbe dokazuje, da lahko najpreprostejše rešitve prinesejo najboljše rezultate.
Maša Likozar v Gorenjskem Glasu piše o dogovoru za nadgradnjo poti. Na nedavnem srečanju, ki ga je organizirala Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, so upravitelji daljinskih pohodniških poti na Gorenjskem izmenjali izkušnje, predstavili svoje dosežke in načrte ter se dogovorili o možnih skupnih aktivnostih.
Cveto Zalokar povzemada je med prvimi tremi prejemniki znaka specializirane ponudbe na turističnih kmetijah tudi turistična kmetija Šenkova domačija z Zgornjega Jezerskega.
Jelena Justin pa je šla na dva dvatisočaka: Klölingnock (2178 m), in Schilchernock (2270 m). Letošnja zima je skopa s snegom. Tudi gorovje Nockberge v Avstriji, ki je običajno z njim precej bogato, je letos bolj slabo pobeljeno, a vseeno je na pravih mestih snega dovolj za odlično krpljarsko turo.
V Primorskem dnevniku beležijo, da je v naravnem rezervatu Devinskih sten do 30. junija v veljavi prepoved plezanja. Devinsko-nabrežinski župan Igor Gabrovec je odredil prepoved plezanja na območju Naravnega rezervata Devinskih sten. Prepoved velja do 30. junija. Župan je odredbo sprejel v skladu s pravilnikom naravnega rezervata, ki ga je deželni odbor sprejel leta 2019. Pravilnik določa, da upravnik rezervata – v tem primeru občina – ob začetku leta prepove plezanje v pričakovanju strokovnega pregleda območja, kjer gnezdijo ptice. Na podlagi ugotovitev pregleda lahko župan prepoved (ki vsekakor ne velja za gozdarske policiste in imetnike posebnega občinskega dovoljenja) potrdi, jo preklice ali podaljša. Odredba vsekakor poudarja, da velja trajna prepoved plezanja na območjih, ki niso namenjena športnim dejavnostim, in sicer zaradi varstva ptic in habitata. Kršitelji prepovedi bodo kaznovani v skladu z deželnim zakonom o parkih in naravnih rezervatih.
