Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Na Alateia je prispevek z naslovom: Za las ušel smrti, zdaj pa okreva z neomajno vero: »Bog me je obvaroval najhujšega«. Legendarni slovenski alpinist Andrej Štremfelj je po hudem padcu v Triglavski severni steni spregovoril o okrevanju, močni volji in zaupanju v Boga, ki ga spremlja tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah …
V Primorskem dnevniku so poročali, da so gorski reševalci iz kraja Forni Avoltri, reševalni helikopter in reševalci finančne policije 31. oktobra ob 12.45 posredovali na gori Col Gentile v Karnijskih Alpah, kjer je 71-letnega pohodnika iz kraja Raveo v Karniji obšla slabost. Na vrhu gore je doživel zastoj srca. Pohodniki, ki so bili z njim, so ga začeli oživljati in poklicali na pomoč. Z oživljanjem je nato nadaljevalo zdravstveno osebje, ki je kmalu prispelo z reševalnim helikopterjem, toda kljub vsem prizadevanjem, za 71-letnika ni bilo več pomoči in je na kraju umrl. Njegovo truplo so s helikopterjem prepeljali v dolino in ga predali predstavnikom pogrebnega podjetja. Gorski reševalci iz kraja Forni Avoltri so na helikopter vkrcali tudi ostale tri pohodnike, ki so bili z njim in jih odpeljali z gore.
Na 24urAna-Marija Ficko v oddaji Focus o ledenikih, ki jih več ni …
Na RTV SLO M.K./STA: Območje Julijskih Alp obljudeno že 5000 let: razstava o prvih pastirjih in rudarjenju v visokogorju. Predstavitev izsledkov večletnih arheoloških raziskav v bohinjskih gorah. V visokogorju je sicer materialnih ostalin preteklih obdobij manj kot v dolini. Pa vendar drobci keramike in ostanki ognjišča na območju Julijskih Alp dokazujejo, da se je človek že pred tisočletji zadrževal v visokogorju in si tam pripravljal hrano.
V Nedeljskem Nataša Bucik Ozebek: Na posoških planinah letno pridelajo 80 ton sira, a pot do gostiln in trgovin ostaja zaprta. V času, ko se s pašnih planin v dolino vrača še zadnja živina, smo preverili, kakšni so časi za planinsko pašništvo. Ena večjih težav je prodaja planinskega sira. VPosočju je živih še 13 planin, na katerih se pase živina. Na dveh planinah kmetje pasejo ovce, na desetih krave, na eni planini pa se skupaj pasejo krave in koze. Na planinah, kjer se pasejo krave, čez poletje namolzejo več kot 800.000 litrov mleka in izdelajo približno 80 ton planinskega sira oziroma tolminca. Tega sira pa ni mogoče dobiti v restavracijah ali kupiti v trgovinah v dolini, kupci ga lahko kupijo samo na planinah ali pri kmetih, ki imajo živali na planini. Podobno težavo imajo tudi sirarji, ki na planinah izdelujejo bovški sir in mohant. »Velika škoda je, da siri, ki pravzaprav zaznamujejo Tolminsko, na neki legalen način sploh ne morejo na mize gostiln, restavracij in v trgovine,« pravi Irena Orešnik, sirarka in članica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije …
Za SiOL je Matej Podgoršek iskal in občudoval »umirajoče« iglice Nasvet za izlet v hribe (154.) Jesenska pravljica brez gneče: Križevnik in zlati macesni …
Z Gorenjskim Glasom je Jelena Lustin opravila turo na Monte Tambura (1895 m) – drugi najvišji vrh Apuanskih Alp, ki ležijo na severozahodu Toskane. To so gore, kjer domuje najčistejši marmor na svetu, t. i. carrarski marmor, iz katerega je slavni Michelangelo izklesal svojega Davida. Gore, ki izginjajo.
Špela Šimenc poroča, da je društvo za varstvo Alp Cipra Slovenija v četrtek, 22. oktobra, v Domu kulture Kamnik organiziralo okroglo mizo z naslovom Velika planina: včeraj, danes, jutri. Nanjo so povabili Sašo Roškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območne enote Kranj, prof. dr. Mihaela Jožefa Tomana, zaslužnega profesorja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, in dr. Mitjo Pavliha, predstojnika Oddelka za prostor Občine Kamnik. Moderatorka dogodka je bila Katarina Žakelj. Društvo Cipra je pred dvema mesecema oblikovalo Partnerstvo za Veliko planino, katerega namen je povezati nevladne organizacije, stroko in institucije za zagotavljanje trajnostnega razvoja pri upravljanju Velike planine, upoštevajoč sprejete usmeritve ter vrednote naravne in kulturne dediščine. »Hkrati opozarjamo na pomen premišljenega, vključujočega in strokovno podprtega načrtovanja posegov na Veliki planini,« pravijo. Partnerstvo za Veliko planino so v Društvu Cipra oblikovali kot odziv na informacije, da na planini želijo zgraditi kanalizacijski sistem.
V Slovenskih novicah je Janez Mihovec opravil vzpon do slikovite vasice nad Žirmi vodi tudi mimo bunkerjev Rupnikove linije in Alpskega zidu.
Tina Horvat se je poslovila od poslednjega koščka ledu pod Očakom, ki je prejšnji teden meril le še dva kvadratna metra.
Sanacija brežine nad Črnotičami
Leta 2026 je Mestna občina Koper na območju Kraškega roba nad Črnotičami izvedla sanacijo nevarne skalne brežine, kjer je zaradi erozije in krušenja kamnine večji labilen skalni blok ogrožal tri stanovanjske objekte ter javno infrastrukturo.
Izvajalec Kaskader d.o.o. je pred začetkom del odstranil rastje in nestabilne dele kamnine, za zaščito objektov pod steno pa postavil začasno lovilno palisado. Ključni del posega je bila stabilizacija približno 25 kubičnih metrov velikega skalnega bloka na 15 metrov visoki steni. To so zagotovili z armiranobetonskimi podpornimi slopi, sidri dolžine do 12 metrov ter visokonateznimi zaščitnimi mrežami.
Sanacija bo izboljšala varnost prebivalcev in zaščitila infrastrukturo pod steno. Pomemben del projekta predstavlja tudi dvoletni monitoring skalne stene, ki bo omogočal spremljanje stabilnosti območja in pravočasno zaznavanje morebitnih sprememb …
Dvojno slovensko slavje za konec sezone v Čilu
Zaključna tekma svetovne serije v težavnostnem plezanju v Santiagu de Chile je slovenski reprezentanci prinesla odličen izkupiček. Janja Garnbret je še enkrat potrdila svojo prevlado in dosegla že 52. zmago v svetovni seriji, medtem ko je Rosa Rekar prvič stopila na stopničke svetovnega pokala in osvojila bronasto medaljo. Uspeh Slovenk je dopolnila Lučka Rakovec s četrtim mestom.
Garnbretova je po zmagi poudarila, da ji uspešen zaključek sezone daje dodatno motivacijo pred prihodnjim letom, ko bodo na sporedu kvalifikacije za olimpijske igre. Vesela je bila tudi dejstva, da so se v finale uvrstile kar tri Slovenke.
Rosa Rekar je dosegla največji uspeh kariere v svetovni seriji. Po štirih petih mestih je tokrat osvojila bron, potem ko je slovenski strokovni štab uspešno vložil pritožbo zaradi nepriznanega zadnjega prijema. Rekarjeva je poudarila, da ji rezultat predstavlja veliko spodbudo za nadaljnje delo.
V polfinalu sta tekmovanje zaključila Lucija Tarkuš in Luka Potočar, ki se mu finale kljub dobrim kvalifikacijam ni izšel po željah.
Selektor Gorazd Hren je sezono ocenil kot zelo uspešno. Izpostavil je prevlado Janje Garnbret, konstantne nastope Rose Rekar in uspešen povratek Lučke Rakovec. Po njegovih besedah je slovenska ženska reprezentanca tudi letos sodila v sam vrh svetovnega težavnostnega plezanja, saj je na več tekmah v finale uvrstila kar tri tekmovalke.
