Moderno suženjstvo
Vračajo se časi, ki jih nikakor nebi smeli dopustiti. Pred dnevi smo pisali, kako so v Avstriji dva že močno podhlajena Nepalca (zaposlena kot pomožna delavca v planinski koči) reševali iz kabine tovorne žičnice, ki je zaradi preskoka jeklenice obtičala v zraku. Prav nihče se ni zgražal nad dejstvom, da tovorne žičnice niso namenjene za prevoz ljudi. Vsak človek ima svoje dostojanstvo. Oblika modernega suženjstva se kaže tudi v tem, ko velikani e-trgovine zaposlujejo v svoja pretovorna skladišča ljudi iz revnejšega sveta, kot je tudi Nepal. Ugrabijo jih ali novačijo jih iz izvornih držav, od koder so premeščeni prek tranzitnih regij, in končajo kot žrtve izkoriščanja v ciljnih državah. Tam opravljajo delo v neživljenjskih razmerah. Se bo ta proces preselil tudi za potrebe planinskih koč? Zagotovo tega na naših raznih straneh nismo zasledili. Smo pa …
V Gorenjskem Glasu so (tudi) povzeli izbor akcije Naj planinska koča (PZS in SiOL), kjer sta lovoriki osvojili Koča na Žavcarjevem vrhu kot naj planinska in Češka koča na Spodnjih Ravneh kot naj visokogorska planinska koča. Ker se Češke koče v novejši dobi spomnimo kot zavetja K(a)rničarjev, nam tudi naslovni pogled na Karmen Klauro, oskrbnico Češke koče na Spodnjih Ravneh, z delom svoje mlade ekipe pove, da se vsako obdobje pač enkrat konča.
Tina Horvat je v Slovenskih novicah objavila zapis o direktorju Alešu Ekarju, ki je prezgodaj odsmučal v smrt. Umrl je v snežni gmoti v Avstriji iz nepojasnjenih okoliščin. Aleš je bil sin nekdanjega predsednika PZS. Bil je alpinist in gorski reševalec, zadnja leta je vodil hrvaško ladjedelnico.
Predvsem pa se je treba ob takšnih dogajanjih tudi zamisliti nad tem, zakaj Slovencem toliko pomeni, da bi bili med prvimi v stiku z novim snegom. Je to res nekaj, s čimer se velja postavljati ali zgolj kaprica posameznika, ki jo radi zaznajo tudi drugi. V zgodovini slovenskih (ne čisto) smučarskih nesreč v tujini imamo tako spet nov primer …
Je Bohinj res še biser eden najlepših predelov Alp ali gre zgolj za povsem preobljudeno krajino, obdano z gorami? V podkastu na radio SLO so v zadnji epizodi planinske sezone naPOTkov raziskali še en čudovit del Slovenije. Zanj so poleg čudovite narave, številnih hribov in gora značilni tudi jezero, mohant, kravji bal, dež in še marsikaj. To je Bohinj, ki ga je alpinist, pedagog in naravovarstvenik Jože Mihelič opisal kot eno “najlepših alpskih dolin, pa ne samo v naših slovenskih gorah, ampak v Alpah nasploh.” Bohinj pa ni le okolica jezera, temveč vanj sodi celotno povirje Save Bohinjke z vsemi gorami in planinami vred. Po poslušanju in pregledu na terenu (pre)sodite sami, kaj je kaj, …
V Nedeljskem dnevniku vas Vladimir Habjan popelje v Karnijske Alpe, na visok, a travnat vrh Hochwipfel, ki ga nekateri imenujejo Visoki vrh). Stoji na severni strani prelaza Lonice, povsem na avstrijskem ozemlju. Prav tako planinski vodnik omeni planinski vodnik …
Če se vrnemo in s tremi povzetki (kar) končamo z Gorenjskem Glasom, kjer je Suzana P. Kovačič napisala članek s pomenljivim naslovom: Planinska dediščina v varnem objemu.
V okviru nedavnih Aljaževih dni je bilo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani predavanje na temo štirideset let organizirane muzejske planinske dejavnosti. Vsak, ki je več prebiral na temo slovenskega planinskega muzeja, je zasledil, da je zadeva od začetkov razmišljanja o postavitvi zbirke in umeščanja, v katerem kraju bo stal precej zgovoren prikaz tega, kdo vse si je želel “objem”. Vsak zgodovina ima pač svojo resnico, zgodovino pa, kot vemo (vedno in povsod) pišejo zmagovalci. Morda le še to, da so nastanek muzeja sedaj osemdesetletnika Reinholda Messnerja v Sloveniji zatrli že v kali. Mar si nekdo ne želi konkurence?
Urška Peternel je povzela praznovanje jeseniških gorskih reševalcev, ki so nedavno praznovali stoletnico. Ob zadovoljstvu ob prehojeni poti in čestitkah za jubilej pa predstavniki društva opozorili, da so njihovi predhodniki pred stotimi leti začeli v garaži in še danes delujejo v garaži. Neogrevani, pozimi ledeno mrzli, brez vode in sanitarij. Kot tudi druga gorsko-reševalna društva si zato za cilj zastavljajo predvsem boljše prostore …
Jelena Justin pa v tradicionalni rubriki Planinski kotiček vabi na Lanež (1709 m), in Mali Grintovec (1813 m). Piše, da je greben vse dokler nismo nekje v njegovi bližini, precej neopazen. Nima izrazitega vrha, na njem pa najdemo mir. Neoznačena pot v svetu, kjer so nekoč kraljevale ovce …
