Tedenski pregled časo-pisja, …
Slovenska plezalna pravljica v Kopru! Nepozabno vzdušje, množica navijačev in čudovito vreme so znova dokazali, da je Koper pravo mesto športnega plezanja! …
Preventivni pregled vlečne vrvi, ki so ga upravitelji družbe Velika planina naročili po nedavnem nevihtnem vremenu, ko so strele treskale tudi v omenjeno vlečno vrv, je pokazal, da je ta poškodovana in ne zagotavlja več povsem varnega prevoza potnikov. O izsledkih preventivnega pregleda vrvi so nemudoma obvestili tudi pristojni inšpektorat, inšpektor pa jim je izrekel ustno prepoved obratovanja. In okoli 250 obiskovalcev, ki so jih pred tem (s pomočjo poškodovane vlečne vrvi) zvozili na Planino, se je v dolino vračalo z avtobusi, pristojni pa upajo, da bodo nihalko lahko znova zagnali sredi novembra. (Kamniške planinske klasike, tatvine, pogibi, padci letal, požigi, itd. – vse ob ravno pravem času …) Te informacije so v preteklem tednu marljivo povzeli številni mediji! In to (ravno) v času, ko v Sloveniji beležimo največji izbruh bolezni modrikastega jezika doslej. Pojavljajo se zamude pri odvozu kadavrov. Postavljajo dodatne kontejnerje in zbirna mesta, da bi poginule živali čim prej odpeljali, pri tem bo pomagala tudi vojska, je povedala Žagarjeva. Pomagali bi lahko tudi gasilci, je pojasnil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan. Pomagali bodo predvsem pri razkuževanju. Vse to in še več je na 24 ur … D.L., N.L. , M.P.Č , Š.B.Z
Ksenja Tratnik je na planinski izlet odšla k zasavski koči na Prehodavcih, ki slovi kot ena najbolj gostoljubnih gorskih postojank, zadnja leta pa v njej prevladujejo predvsem tuji obiskovalci, ki običajno že veliko vnaprej rezervirajo prenočišče in tako po večini skrbijo, da je vedno polna. Več o oskrbniški ekipi: Mariji, Mihi in Tomu, ki so del oskrbniške ekipe pod vodstvom Tee Dernovšek na: MMC RTV SLO … kjer je D. S. M. odšel(šla) z novim vodnikom na 45 najlepših tur v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Avtorja vodnika sta izkušena poznavalca slovenskih gora. Po novem zakonu bodo morale biti takšne objave označene kot promocijske?
V Slovenskih novicah je Tina Horvat povzela dogajanje v divjih in odročnih bovških gorah, na območju vasice Lepena, kjer že skoraj tri tedne iščejo pogrešana psa pasme jakutska lajka. Črno-bela psa z modrimi očmi, podobna pasmi haski, sta po nesrečnem naključju lastnikoma sredi noči pobegnila od doma, se zapodila v hrib nad bližnjim kampom Klin ob reki Soči, zadnji GPS-signal trekerja, preden se je izpraznila baterija, je bil zaznan dve uri in pol pozneje okoli dva kilometra od hiše. Po tistem ju ni videl nihče več, so pa psi sledilci že večkrat naleteli na njune sledi. Voznik tovornjaka, ki je vozil v smeri proti vasi Trenta, je pred dnevi opazil črno-belega psa, in to v istem času, ko je tudi neki domačin opazil podobnega v bližini. A kljub neutrudnemu iskanju, v katero so se poleg družin njunih lastnikov vključili tudi domačini, člani kinoloških društev s psi sledilci, upravitelji dronov, lovci, gorniki in drugi prostovoljci, ju še niso našli. Na začetku so ju iskali tudi psi in člani združenja K9, a so zaradi prezahtevnega terena odnehali. A lastnica štiriletnega Zappe Darinka Kralj in lastnik dvoinpolletnega Amija režiser Eduard Miler nista obupala in najditelju še vedno obljubljata 5000 evrov nagrade. Oba prosita obiskovalce tega območja, pohodnike ali turiste, naj sporočijo njima ali na policijo, če ju kje vidijo. Psa sta po vsem tem času prestrašena in se pred ljudmi skrivata, zato je malo verjetno, da bi se komu približala … itd.
Ista novinarka prav tako sprašuje: Kmalu nov državni praznik? Praznovali bi ga 7. avgusta, ko je bil postavljen Aljažev stolp. Marko Viduka iz Bohinja poslancem poslal pobudo za dan Triglava.
Bojan Budja pa pojasnjuje (in se spet sprašuje), da pobuda za nov državni praznik, ki je bila uradno posredovana poslancem državnega zbora, cilja na drug dogodek. 7. avgusta 1895 je Aljažev stolp dobil svojo sedanjo podobo. Po zaslugi Jakoba Aljaža, ki je pokril tudi vse stroške izdelave, šlo je za okroglih 300 takratnih goldinarjev. Aljaž, ki se je na Triglav prvikrat povzpel leta 1887, je, očaran nad krasoto gora, za en sam goldinar od dovške občine odkupil 16 kvadratov vrha in ga namenil zgodovinskemu obeležju. Prav je, da se mu poklonimo. Njemu in Triglavu. Ali bomo torej Slovenci dobili dvajseti državni praznik? Če ga bomo, bo to zanesljivo eden tistih praznikov, ki se jih ne bo treba spominjati na ukaz.Janez Mihovec je odšel po razglednih vrhovih nad severnimi bregovi Bohinjskega jezera. Tam se vzpnemo do 1761 metrov visokega Pršivca.
Simona Frajfar pa meni, da je strela ohranila kraljico gora: zavarovana vrsta je rešena za vsaj desetletje Alpska možina se je na Poreznu razširila s pomočjo ognja.
Žiga Papež v obliki dnevnih vlogov, fotografij, zapisov in intervjujev beleži zgodbe s poti po slovenski planinski transverzali. Zajema uspehe, krize, sladke prigrizke, dehidracijo, smeh in trmo – vse to ekskluzivno spremlja in objavlja Siol.net, ki je glavni medijski partner projekta.
Alenka Teran Košir je pripravila: Intervju z Janom Zbranekom, glavnim postavljalcem smeri na tekmi težavnostnega plezanja v Kopru. Glavni postavljalec smeri v Kopru: To je idealen scenarij – kot češnja na torti.
Matej Podgoršek pa beleži stotico. Nasvet za izlet v hribe (100.) Velika Baba in Krnsko jezero na nepozabni turi …
V Delu beležijo novice kot so: Prestrašene krave poteptale pohodniški par, moški umrl. Incident se je zgodil v nedeljo popoldne, ko je moški z ženo hodil proti planinski koči v naselju Ramsau am Dachstein na avstrijskem Štajerskem.
Maja Grgič piše, da turistični rekord ni nujno dobra novica. Raznovrstnost ponudbe in naravnih danosti na razmeroma majhnem območju je gotovo že več let naša prednost.
Simona Bandur pa je podoživela Aljažev stolp: Original vendarle na vrhu, kopija pa v muzeju. Gorazd Lemajič je bil mnogokrat na Triglavu in tam občudoval tudi Aljažev stolp, a z očmi planinca, ne restavratorja. Dokler ni dobil službe v Narodnem muzeju Slovenije in so ga prosili, naj pogleda, v kakšnem stanju je stolp, ki ga radi enačimo z narodnim simbolom. Tako se je začelo potovanje, katerega zadnja etapa je odprtje potujoče razstave Aljažev stolp – »Ta pleh ima dušo!« v rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro. Kopija stolpa, za katero so se nekateri zbali, da bo nadomestila izvirnik na vrhu, je od nedavnega v Planinskem muzeju v Mojstrani. Original pa tam, kamor spada.
Domen Kamplet je za Celje.info povzel, da je v slovaškem kraju Žilina pred kratkim potekalo evropsko mladinsko prvenstvo v športnem plezanju, ki se ga je udeležil tudi član Športno plezalnega odseka Celje Anej Koštomaj in dosegel izjemen uspeh. V kategoriji U19 je v disciplini hitrost s časom 6,28 sekunde postavil nov državni in osebni rekord …
Za Gorenjski Glas je Ana Šubic zabeležila sto let Krekove koče na Ratitovcu. Avgusta je minilo sto let, odkar so na najvišjem vrhu Selške doline – Ratitovcu – odprli Krekovo kočo, ki je ena najbolj priljubljenih planinskih postojank. Ime nosi po dr. Janezu Evangelistu Kreku. Letno jo obišče od 45 do 50 tisoč pohodnikov.
Simon Šubic pa je povzel, da so z mestne občine Kranj (MOK) pred dnevi sporočili, da s 1. septembrom na parkiriščih pod Sv. Joštom uvajajo parkirnino, ki znaša dva evra na dan ali 50 evrov za letni abonma. Novica marsikoga ni razveselila in tako se je zgodilo, da je minuli konec tedna parkomat, ki so ga postavili na vhodnem parkirišču številka 1, že postal tarča vandalizma in trenutno ne deluje. Gre za edini parkomat, kjer obiskovalci Jošta sploh lahko plačajo dnevno parkiranje z gotovino, druga možnost je še plačevanje z aplikacijo EasyPark, na kateri (ali na sedežu Komunale Kranj) je mogoče urediti tudi letni abonma.
Maja Bertoncelj omenja, da je bil Pri Rožniku na Osolniku zaključek pohodniške akcije Prijatelj Osolnika. Že v 31. izvedbi so jo pripravili v Športnem društvu Pungert. Akcija vsakokrat poteka od 1. avgusta do 31. julija. V tem času sta bila dva na Osolniku prav vsak dan. Bojan Brezovar in Andrej Šesek sta zabeležila 365 vzponov. Postala sta naj osolnikarja. Naj osolnikarica pa je Jana Dolenec s 324 vpisi. Vsi so stari znanci akcije. Razglasili so tudi naj osolnikarja med osnovnošolskimi otroki. Tom Bergant se je na ta priljubljeni hrib povzpel 42-krat. Medtem že poteka nova sezona Prijatelj Osolnika.
Alenka Brun dodaja, da je planinski muzej ob petdeseti obletnici prvega slovenskega vzpona na osemtisočak Makalu in trideseti obletnici vzpona s smučarskim spustom na osemtisočak Anapurno sredi avgusta povabil v Dvorano Korotan na Jezerskem na odprtje občasne razstave. Na Jezerskem je gostovala ta konec tedna.
Miha Naglič je od naveze Tomazin-Virk prekopiral dve strani (str. 173–174 knjige Iztok Tomazin in Tomo Virk, Naveza, Beletrina, Ljubljana, 2024, 398 strani) in dopisal: Njuna knjiga je gotovo ena boljših v bogatem žanru alpinistične literature. V njej beremo, kako se dva močno različna posameznika trajno povežeta v alpinistični navezi, ki postane trajno prijateljstvo. Povezovanje različnega pa je v našem času tudi najboljša možnost našega skupnega preživetja …Igor Kavčič pravi, da slabša vremenska napoved ni odnesla 51. pohoda Večno mladih fantov na Stol, je pa okrnila udeležbo pohodnikov, popoldanski dež pa je odplaknil povorko po ulicah Radovljice.
Jelena Justin pa je opravila 4. dan prečenja Velebita. Takole začenja opis: Ko bomo dosegli cilj četrtega dneva, bomo noč prespali v zavetišču Šugarska Duliba. Impresivna pot skozi goste bukove gozdove, steza z razgledom na morje. In mir. Nikjer nikogar.
STAporoča, da novela zakona o ohranjanju narave, med drugim spreminja tudi ureditve plačil za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot. “Določili smo, da lahko vstopnino za obiskovanje naravnih vrednot zaračuna le upravljavec zavarovanega območja parka oz. v njegovem imenu tudi javni zavod,” je razložil minister. Višino plačila vstopnine za zavarovana območja na državni ravni, kot je denimo Triglavski narodni park, določi minister, na lokalni ravni pa župani. Kadar je v upravljavskih načrtih parkov in prostorskih načrtih določeno tudi parkirišče za vstop v naravno vrednoto, pa bodo regulirali tudi višine parkirnin. “Sredstva, pridobljena iz tega, se morajo uporabiti za upravljanje naravne vrednote, kot del lastnih virov upravljavcev, predvsem pa tudi za upravljanje širšega zavarovanega območja,” je dodal Novak.
Intervju z Dušanom Jelinčičem v Primorskem dnevniku
Hrvatski planinar – september 2025
Lidlova vitalnica
